Sedlo Žleb - Suho ruševje

Prišel je vikend, ko sem šel po dolgem času v soboto popoldne v Maribor, saj smo bili stari prijatelji spet dogovorjeni, da se dobimo. Vmes je bilo nekaj besed tudi o poslu, večinoma pa druženje v večernih urah.

Ker sem imel tako na razpolago le pol sobote, sem se na hitro odpravil proti Zelenici, saj sem vedel, da bo tam veliko turnih smučarjev in se bom probal nekomu priključiti.

Že ko sem hodil proti koči na Zelenici, jih je bilo kar nekaj. Od koče naprej, pa je skoraj večina zavila proti Suhem ruševju na sedlo Žleb, ki leži med Palcem in Vrtačo. In ker sem teren poznal, sem jim sledil, saj sem vedel da bo smuka odlična. Nekaj jih je sicer šlo tudi na Begunjščico, samo jaz brez derez nisem hotel tvegati.

Po dobrih dveh urah in pol sem bil že na vrhu sedla. Smuka proti domu na Zelenici je bila odlična. Ker sem bil zelo hiter, sem se odločil, da grem iz Zelenice še na Triangel, predvsem zaradi dejstva, ker sem našel eno celo flanko pršiča po katerem sem kasneje prismočal nazaj do koče. Bilo je odlično.

Pri koči srečam še Veleso, Anito in Romca, ki so odsmučali iz Begunjščice vendar Romc pove, da smuka ni bila tako zelo dobra. Ker me je čas že preganjal, sem odsmučal do avta in se odpravil nazaj v Ljubljano.