Do ideje sta prišli Tina in Sabina. Plan je bil dvodnevno lutanje po Komni in sedmerih jezerih. Prespali pa naj bi v bivaku na koči pri sedmerih jezerih. Vendar še preden se odpravimo na pot izvemo, da je naša Barbara zrihtala ključe ene kočice v bližini koče pri sedmerih jezerih.
Tako je bilo veselje še toliko večje. Odrinemo z dvema avtoma proti parkirišču pod slapom Savica, enega pa smo zapeljali na parkirišče nad Staro Fužino, saj je bil plan takšen, da končamo turo na tej strani jezera.
Sobota je bila sončna in dokaj topla za ta letni čas. Takoj ko se dvignemo nad meglo se je še bolj otoplilo in potrebni so bili celo kratki rokavi. Do koče na Komni smo potrebovali malo manj kot dve uri. Prava pravljica pa se je šele začela. Od Komne naprej je bila pot pravi užitek. Hodili in malo tudi smučali smo čez malo manjše in tudi večje uvale, razgledi na vse strani pa fantastični. In ves čas nas je spremljal sonček. Srečali pa nismo žive duše. Šele ko smo se približali markaciji od koder lahko proti sedmerim jezerim prideš tudi s sedla Bogatin, so se nardile špure dveh smuči. V bližini koče pri sedmerih jezerih pa srečamo tudi dva planinca s krplji.
Zadnji del poti proti koči je bil malce čuden, ampak vseeno zabaven. Po dobrih 3 urah končno le najdemo našo malo kočo, ki je skrita na manjšem hribčku nad kočo pri sedmerij jezerih. Bila je kar zasuta s snegom, tako da smo mogli najprej vse počistiti, da smo lahko sploh prišli noter. Ker smo bili Janja, Sabina, Tina, Blaž in jaz malce hitrejši smo očistili in skidali prostor pred kočo. Ko na koncu le pride Barbara s ključi, se skotalimo v kočo in najprej zakurimo.
Hitro ugotovimo, da je koča dokaj vlažna, ko pa še zakurimo in se malo segreje, pa je začelo z lesenega podstreška na nekaterih delih kapljati. Ampak to nas ni zmotilo. Vzdušje je bilo ta pravo. Zvečer pa še polna luna, večerja, pogovori, zafrkancija...do spanja.
Zjutraj vreme precej drugačno, vendar še vedno dobro, da bi lahko kam šli. Volje je bilo bolj malo. Prva se za tura odločita Klemen in Sabina, ki odrineta proti Kanjavcu. Slediva še midva z Janjo, ki se odpraviva po dolini navzgor do jezerca Ledvička. Ob 11.00 uri smo bili vsi zmenjeni da se dobimo pri koči. Skupaj odrinemo nazaj proti Satari Fužini, čez planino Dedno polje in mimo koče pri Jezeru.
Pot je bila zelo zanimiva in razgibana, vmes pa tudi nekaj smučanja. Vreme se je vse bolj kisalo in pričelo je rahlo snežiti. To nas ni motilo, nadaljevali smo po začrtani poti in bilo po dobrih treh urak na koči pri planini Jezero. Od tam pa samo še spust v dolino.
Ko pridemo do parkirišča v dolino nam Tina sporoči, da sta se javila Sabina in Klemen in da sta morala zaradi megle in slabega vremena obrniti. To je pomenilo, da smo jih morali počakati v prvi gostilni, kjer so postregli z zeleno flaško. Nismo čakali dolgo, po dobrih 40 minutah, sta bila že v dolini.
Tura se je tako končala, sledila je le še pot domov. Na turi smo bili: Klemen (AO Radovljica), Sabina (AO Kranj), Primož in Jemčk (ČAO) ter Janja, Tina, Barbara, Blaž, Tomaž in jaz (vsi AO Rašica).
Ni komentarjev:
Objavite komentar