Takoj
po Novem letu sem začel svoj novi življenjski projekt. Popolnoma sem se
posvetil svoji življenjski ljubezni – smučanju. In 100% svojega časa posvetil
zimi in učenju smučanja. Za prvo leto štartam z agencijo SkiFun in njihovimi
belimi tedni, kjer družinam ponudijo smučarsko šolo.
GERLITZEN
Štartam
2.1. na Gerlitzenu, k sreči je bila vodja tedna Nastja, ki sem jo poznal iz
Bovca in mi je bil začetek lažji. Bilo nas je 8 učiteljev in smo se že prvi dan
super ujeli. Med njimi je bil tudi predstavnik iz Beograda Goran, ki je bil
totalna faca.
Preživeli smo super teden, vreme nam je služilo, na začetku pa
sem dobil najslabšo skupino nadaljevalnih otrok in smo se imeli super. Tudi
mini klub (popoldanska animacija otrok) je minila v sproščenem vzdušju. Za prvi
teden učenja po dolgem času je bilo top.
CIVETTA
Po
Gerlitzenu sledi presenečenje, saj mi Blaž iz SkiFuna javi, da grem za 14 dni v
Civetto. Nisem bil pretirano razočaran, saj sem smučišče poznal, pa še prednost
imam, saj govorim zelo dobro italijansko. Imeli smo super apartmajsko hišo, ki
je bila 50m oddaljena od glavne gondole na smučišču, tako da smo večinoma dni
izkoriščali, da smo šli zjutraj prosto smučat. Z mano sta bila tudi Domen in
Jani, ki sta bila že v Gerlitzenu, kar je bilo super. Prvi teden nam delata
družbo tudi Sreten in Zaka iz Beograda, saj smo imeli še nekaj gostov iz
Srbije, naslednjega pa smo bili sami, saj so bili večinoma gosti samo iz
Slovenije.
Kraj sam sicer ni nič posebnega, je pa zato smučišče top. Prvi teden
sem skupaj z Janijem in Domnom imeli najmlajšo skupino in smo se res imeli
super, pa še vreme nam je šlo na roko. Naslednji
teden sicer vremensko ni bil najboljši, vendar pa je bilo vzdušje super. Med
gosti je bila tudi moja bivša sodelavka z vso družino, zato je bilo še toliko
bolj sproščeno, med drugim smo veliko popoldanskega časa z otroci preživeli v
sobi za igre, kjer smo igrali namizni tenis in ročni nogomet, en dan tudi
drsali na ledu in se spustili ponoči z baklami po smučišču.
KREISCHEBRG
Ker
smo v Civetti lepo delali, nas Blaž nagradi in nas zadnji teden januarja pošlje
še v Avstrijo v Kreischberg. Iz Civette se preko Cortine in Lienza v
Kreischberg peljemo Domen, Maruša in jaz. Tam pa nas je pričakal Aleš, ki je
bil vodja tedna. Smučišče je sicer pravo družinsko z ne preveč zahtevnimi
progami, vendar je bilo vseeno lepo.
Posebnost
kraja oz. bivanja tukaj so montažne lesene hiške v katerih smo živeli. Ekipa je
bila super, sproščeno vzdušje in velik zabave. Tako kot bi moralo biti v med
učitelji smučanja. Teden je minil precej hitro in po enem mesecu se vrnem za
eno noč celo v LJ, da sem si opral stvari in zamenjal smučke.
ANDALO
Po
planu bi moral delati prva dva tedna februarja v Gerlitzenu, vendar se Blaž c
zadnjem trenutku premisli in me kot vodjo pošlje v Andalo v Dolomite. Nisem se
pretirano razburjal, mi je bilo pa bedno, ko sem zagledal kdo so bili člani
ekipe. Maruša in Tjaša skupaj, s katerimi sem imel probleme že v Civetti. Ampak
nisem se preveč obremenjeval, ker sem bil vodja in sem dobil jasna navodila, da
če kaj ne bo štimalo, da imam proste roke, da stvari uredim.
Nekih
večjih problemov ni bilo, sem tudi tako naredil, da jih ni bilo, ampak delati z
dvema tako prfuknjenima ženskama je res nemogoče. Nisem se sekiral, ker sem
imel zraven še Stevena in Danila iz Srbije in Črne gore, ki sta mi pomagala oba
tedna. Pač, večinoma smo stvari delali samo mi trije in moram reči, da smo oba
tedna odfurali zelo dobro in dobili na koncu obeh tednov pohvale. Da bi se pa
zaradi dveh prtegnjenih žensk sekiral, se pa nisem in se nikoli ne bom. Le z
njima ne bom nikoli več delal. Zelo enostavno. Kljub vsemu smo se mi trije
imeli super, smučišče je res lepo, vreme ga je sicer malce biksalo, samo to smo
bili to zimo že vajeni. Tudi kraj Andalo veliko ponuja, samo smučišče pa
prelepe razglede na skupino Dolomiti di Brenta. V soboto, ko smo imeli prost
dan, sem se povzpel na 2275m visoko goro nad mestom. Prekrasni razgledi…
SAN
MARTINO DI CASTROZZA
Tega
tedna sme se zelo veselil. Ker sem poznal kraj, ker sem tukaj že smučal, ker so
iz Ljubljane prišli Staš, Jani in Domen in ker sem lahko iz Andala s seboj vzel
tudi Danila, ki je lahko delal z nami, kljub temu, da so bili vsi gosti iz
Slovenije. Atmosfera že od prvega dne vrhunska, imeli smo se super, na smučišču
pa spoznal tudi Majo iz Kopra, ki je tudi ta teden delala v kraju skupaj z
Petrom za smučarsko šolo Orel.
Super smo se res štekali, vreme nam je šlo tudi
zelo na roko in delati skupaj z Danilom je bilo res vrhunsko. Tudi samo
smučišče razen starih sedežnic super, najboljša stvar pa je dolga gondola, ki
pelje na vrh smučišča. Proga v dolino je naravnost carska in sanjska.
Da
je bil teden zares vrhunski so poskrbeli tudi gostje iz Slovenije, ki so bili
naravnost super in pa zadnji dan, ko smo proslavili uspešen teden. Začeli smo
ga že takoj po končani šoli in ga nadaljevali pozno v noč v lokalnih gostilnah.
Rezultat ravno ni bil najboljši, smo pa vsi preživeli. Največja muka drugi dan
je bila vožnja v Passo del Tonale. Ko nisem vedel a bo ali ne bo. Sem bil pa
ves čas na meji. Naša Majči pa je drugi dan morala še cel dan delati…
PASSO
DEL TONALE
Še
zadnji teden učenja za SkiFun. Se selimo v kraj Ponte di Legnio pod prelazom
Passo Tonale. Vrhunska ekipa (Jure, Gašper in Anže), super apartmajsko naselje
z wellness centrom in vsemi športnimi pripomočki in odlična lokacija.
Smučišče
tudi vrhunsko z veliko različnimi progami in ledenikom, ki sega čez 3000m.
Teden ob odlični družbi in dobri zabavi minil zelo hitro in sproščeno. Počasi
pa sem tudi sam že razmišljal o domu in pavzi, saj sem bil že kar precej
utrujen in sem se odločil, da bom en teden izkoristil doma za relaksacijo in
kak skok v gore v Sloveniji na turno smuko. Upam, da mi bo tudi vremenska
napoved naklonjena.
Potem
pa naprej, potrjeno sicer še nimam nič, vendar vse kaže da bom na koncu učil
ali v Saalbachu ali pa v Obertaurnu. Bomo videli…
