Prvi večji smučarski raj je bil med božično-novoletnimi prazniki, ko sem bil skoraj 10 dni v Bovcu. V teh dneh sem smučal 2x na Monte Cocotu, 2x na Mojstrovki, z Lukijem sva šla prosti Mangarstkem sedlu.
2x sem bil tudi na Pecolu in enkrat na Špiku nad Nosom. V večini primerov so bile ture kar ok, čeprav bi lahko bilo dosti več snega, samo pač tako je in nad situacijo se ne gre pritoževati.
Sem bil pa letos vabljen s strani Botota na tradicionalno božično turco v Avstrijo in sicer na vrhove okrog Obertaurna oz. če greš po avtocesti prosti Salzburgu takoj za ta drugim turskim predorom greš na počivališče in tam parkiraš avto.
Od tukaj pa prosti V vse do koče Obertaurn Hutte, ki se nahaja na višini 1740m. Tura je bila dvodnevna in imeli smo izvrstne razmere za smučanje in pa odlično vreme.
Na turi nas je bilo 12 veseljakov, ki smo uživali v dobrem pršiču in obilici snega, saj je bilo ta čas pri nas v Slovenija snega le za vzorec.
V januarju je bilo tudi nekaj dobrih tur, nekajkrat smo šli celo v Avstrijo, enkrat smo šli z gorenjsko ekipo nad Obertaurn, potem z rašiško odpravo na Sternspitze in na Stoder.
V Sloveniji pa še legendarne in standardne ture kot so Jalovčev Ozebnik, tura pd Kriško steno, Kofce gora, stara dobra tura na Kredarico, Viševnik.
Začuda mi letos ni uspelo iti na niti eno turco v Kamniške alpe. Tudi Karavanke so bile letos zelo malo obdarjene s snegom, bili smo le enkrat na Mojstrovici, to je bilo pa tudi vse.
Sem pa imel to zimo tudi celo dva plezalna vzpona. Dve dobri stari klasiki.
Najprej sem šel z Tadejem in Mihom plezat Teranovo smer, ki je bila res super narejena, tako da sem jo lahko kar posoliral.
Druga takšna tura pa je bila SZ greben Begunjščice, katerega sem šel plezat z Nino, Andrejem in Dašo. Tudi tukaj smo imel super razmere in na koncu smo pristopili tudi na vrh Begunjščice.
