Križ - 2414m

Lepo vreme in še ugodne snežne razmere je bilo treba izkoristiti. Ponavadi je to čas za Križ. Čeprav sem v prejšnih letih hodil na to turo šele aprila ali pa v začetku maja, so trenutne razmere pri nas takšne, da je tura aktulana že danes.

Iz Ljubljane sem štartal že ob 5.00 zjutraj saj je bil cilj da se čimprej vrnem v Ljubljano. V Vratih sem bil ob 6.00 uri in že sem štartal proti vrhu. Snega v dolini ni in tako je bilo zopet potrebno smučke nostiti do prvega pravega skoka, to je približno 40 minut hoje. Bil sem sam.

Šele ko sem se približeval Križu sem na vrhu Stenarja in pa Križa zagledal dvs človeka. Na vrhu sem bil sam in to zelo zgodej, že ob 8.45 uri. Razmere vrhunske, na vrhu se nisem dolgo zadrževal, saj sem hotel kaj hitro nazaj v dolino, da so bile snežne razmere še dokaj ugodne.

In res je bilo tako. Smučarija je bila naravnost vrhunska. Letos je bilo takšnih smuk malo. Upajmo, da bo sneg zrdžal vsaj še za kakšno smuko letos. V Ljubljani sem bil že malo po 11.00 uri.

Sedlo Nabojs - 1970m

Spet Kekec in spet je bilo potrebno nekaj pametnega nagruntati, ker Kekec je postal že zbirčen. Pa mu predlagam dolino Zajezera in eno turco tam. Se strinja, s seboj vzameva še Tadeja in akcija se je začela. Najprej je bil plan Škrbina zadnje Špranje, vendar smo po malo več kot pol ure ugotovili, da s te moke ne bo kruha. V gozdu je bilo malo snega in smuka navzdol bi bila kar eno samo matranje.

Tako se odločimo potem za sedlo Nabojs. Na začetku je kazalo kar dobro, saj je bilo snega res dovolj. Nekje na sredini Tadej sporoči, da ne bo mogel nadaljevati zaradi bolečin v kolenu. Tako naprej nadlajujeva s Kekcem sama. Tadej je odšel nazaj v dolino in naju je čakal pred kočo, kjer smo pustili avto.

Midva s Kekcem pa najprej gasa do koče Pellarini in potem naprej proti sedlu Nabojs, ki leži pod mogočnim Velikim Nabojsom. Flanka pod sedlom je zgledala kar luštna in tudi snega je bilo dovolj. Pred nama sta bile še dve manjši skupinici in že od daleč sva videla, da je ostalo še nekaj lepega pršiča. Po malo več kot treh urah sva bila na vrhu sedla. Ker naju je Tadej čakal v dolini se nisva predolgo zadrževala in dokaj hitro odsmučala nazaj v dolino.

Smuka za ta letni čas in te temperature zelo dobra. Saj je bilo v dolini skoraj 12 stopinj. Še vožnja v Dolfeta (Kekčev drugi dom) na par pirov in vožnja nazaj v Ljubljano.

Kredarica 2012

Se čujeva z Blažem in mi javi, da bi šeu neki odfurat. In oba v en glas, pejva na Kredarico. In se zmeniva za varianto da pičiva iz Krme gor in potem odsmučava za Cmirom v dolino Vrata.

Vendar ko se zjutraj voziva proti Aljaževemu domu hitro ugotoviva, da s smučarijo za Cmirom ne bo nič. Razlog: premalo snega. Nič, se odločiva in greva v Krmo in odsmučava vsaj s Kredarice nazaj v Krmo. Z avtom sva se lahko pripeljala vse do parkirišča, smuči na rame in gasa proti Kredarici. Avtov ni bilo veliko, čeprav je bil napovedan lep sončen dan.

Po malo več kot treh urah sva bila na Kredarici na terasi v lepem sončnem vremenu. Do vrha je bila pot tako lepo shojena, da sva ves čas nosila smuči kar na ramah, ker je bilo tako hitreje.

Spila sva pirček, se malce nastavljala soncu in dokaj hitro odsmučala nazaj v dolino. Res super dan, ki sva ga na polno izkoristila. Zvečer pa še v Radovljico na žur, saj je Blaž praznoval 30. rojstni dan.

Žleb med Palcem in Zelenjakom

Je čas, ko moraš razmislit kaj je boljše? Kaj odsmučat, na kolo ali pa na kako hribovsko turo. Ker je bila zima kratka, sem si veeno rekel, da je boljše it narest še kak zavoj. Takoj sem angažiral Kekca in Mokija. Pa smo šli.

Cilj je bil žleb med Palcem in Zelenjakom. In to z avstrijske strani. In se zapeljemo v Avstrijo v Bodental. Nismeo pričakovali nekih hudi snežnih razmer, vendar smo vseeno upali, da bo smuka ugodna. Nismo šli prezgodaj, v Bodentalu smo bili malo pred 9.00 zjutraj. Snega za te razmere kar nekaj in smo krenili.

Žleb lahko opazuješ že od avta naprej. Je zelo izrazit in izgledalo je da je snega dovolj. Med hojo navzgor smo hitro ugotovili da smučarija glih ne bo vrhunska, samo boljše pa kot ležati doma na kavču. Po malo manj kot treh urah smo bili na vrhu žleba na slovenski strani na sončku.

Prečudoviti razgledi na Vrtačo in Begunjščino. Na naši strani na žalost snega zelo malo. Nekaj časa smo posedeli na vrhu in potem počasi nazaj v dolino. Moki sej ej zaradi varnosti odločil, da bo raje odsmučal na slovensko stran proti Ljubelju, midva s Kekcem pa v Bodental.

Smuka ravno ni bila užitek, ker sneg še ni bil predelan, ampak s Kekcom se nisva ravno sekirala preveč. Odpeljeva se še na Ljubelj, pobereva Mokija v Tržič na pivo in nazaj v Ljubljano.