VIRNIKOV GRINTAVEC

V nedeljo malce pospiva, ker smo ga v soboto na Vinski poti kar malce lumpali in sem bil na nogah skoraj 16 ur. Kar malce zmatran. Zato si za nedeljo zbereva nekaj v izi in se zapeljeva na Jezersko, saj v teh koncih že dolgo nisva bila.

Odločim se za Virnikov Grintavec, ker sem ga ko sem bil na Jezerskem pozimi večkrat opazoval in si rekel, da bom enkrat ko bo kopno stal na vrhu. Zapeljeva se vse do cerkve na Zg. Jezerskem, kjer parkirava in se odpraviva proti vrhu. Pot prijazna in ne preveč strma večinoma poteka po gozdu, vendar ravno prav, ker je bil zopet napovedan lep sončen, predvsem pa topel jesenski dan.

Po dobri uri in pol sva stala na vrhu, razgledi lepi, pogled proti Kamniško-savinjskim Alpam pa čudovit. Ker se nama ni pretirano mudilo ostaneva še nekaj časa na vrhu, potem pa počasi po isti poti nazaj proti avtu. Ker je bilo v dolini še sonce se zapeljeva še do hostla Stara Pošta, kjer si na terasi privoščiva štruklje.

STORŽIČ 2132m

Vikend plan je bil ostati v Ljubljani saj smo bili s postojnsko ekipo zmenjeni, da gremo v soboto popoldne v mesto na Vinsko pot. Ker je bilo napovedano lepo vreme se odločim, da v soboto dopoldne nekam skočim. Nekam blizu, iščem variante, a se na koncu odločim kar za Storžič, vendar tokrat po malce drugačni poti kot do sedaj. 

Zapeljem se skozi Tenetiše do Trstenjaka in potem do konca asfaltne ceste, kjer parkiran in začnem hoditi. Z vsakim metrom višje je bilo bolj toplo, še sreča da je del poti potekal po senčni strani, da je bulo švica manj. Po dobrih dveh urah hoje sem bil na vrhu. Kar nekaj ljudi na vrhu, prekrasni razgledi in brez sapice vetra. V kratkih hlačah in majici.                        

Za pot navzdol se odločim kar za pot po grebenu vse do Velike Poljane, kjer je bila za čuda koča odprta in potem navzdol po malce širši poti do vasi Povlje, kjer sem imel blizu parkiran avto. Pri avtu je bilo 21 stopinj celzija. Skoraj nemogoče…

VELIKI BABANSKI ŠKEDENJ

Po dolgem času za vikend zopet v Bovcu. In tudi vremenska napoved je bila naravnost briljantna, kot nalašč za v hribe. In s tem namenom sva z Matejo tudi šla na obisk k prijateljem v Bovec. Tudi za hribe se dogovorimo že prej. Za soboto predlagam kar sončno stran in Veliki Babanski škedenj.

Kot je v navadi se dobimo ob 8.00 uri v kavarni pri Ani na kavici in zajtrku, se vsi zberemo in gremo z avtom do B postaje in naprej do parkirišča pri Gozdecu. Na turi smo Mateja, Binca, Sebi, Dani in moja malenkost. In štartamo po markirani poti, ki vodi proti Kaninu in koči Petra Skalarja. Po dobrih 15 minutah hoje zavijemo levo po dobro uhojeni vendar nemarkirani poti, ki vodi proti Škednju. Ves čas smo na soncu, pot pa zelo dobra in ravno prav strma.

Ves čas pa imamo zelo lepe razglede na bovško dolino in višje tudi proti Tržaškemu zalivu. Po malo maj kot dveh urah in pol smo na vrhu Babanskega škednja. Vreme in razgledi fenomenalni. Čas za malico in za nekaj dobrih fotk. Kljub temu, da se je Binci malce mudilo domov, nismo hiteli in smo na vrhu uživali. Za pot nazaj v dolino si izberemo krožno pot, saj nismo želeli isti nazaj po isti poti. Tako prečimo kaninsko visokogorje in se priključimo poti na razcepu ki pelje proti koči Petra Skalarja. Od tukaj do avta je bilo še malce več kot eno uro hoje.Ker je bilo v centru Bovca še sonce se najprej zapeljemo do kavarne, kjer spijemo borovničke in se še malce posončimo. Vrhunski dan in vrhunski izbor ture.

 

Za 1. novembra nekih velikih planov ni bilo, midva se odločiva da se zapeljeva do Mangartske planine, kjer sem si jaz hotel ogledati eno dolino in vrh Veliki Grintavec, iz katerega upam, da bom pozimi tudi smučal. Na poti gor Mateja zaradi vetra in malce bolj strme poti obupa, jaz pa vseeno grizem in po dobrih dveh urah in raziskovanju stojim na vrhu. Veličasten razgled na Mangart. Tudi vsa pobočja in flanke so nagledane, tako da sem s turo zadovoljen. Vetra pa na mojo srečo na vrhu ni bilo. Zopet en vrhunski vikend v Bovcu, kjer je zmeraj lepo…