Prvomajski prazniki so obetali Švico in pa pot z Matejo po Bosni. Žal je projekt Švica zaradi slabega vremena odpadel, tako da sem jo nahnil v Bovec. Trije dnevi vrhunske smuke nad Sello Nevejo so bile res čudoviti. 2x Sem bil an Sedlu Vršiči, 1x pa pod Prestreljenikom. Žal pa zadnji dan tudi dokončno uničil smučko in sledila je vožnja domov in nabava novih smuči.
Po dolgem razmišljanu in ob pregledu vseh testiranj se odločim za smučke Blizzard Free cross 2011.
Potem pa pride četrtek in pot v Bosno. Do zadnjega z Matejo nisva vedela ali naj greva ali ne. Problem je bilo vreme. No, potem se v četrtek zjutraj odločiva, da vseeno tvegava in se odpeljeva na pot. Prvotni plan je bil, da greva mimi Bihača in tam obiščeva prijatelja Tineta, vendar ker sva bila že pozna se odločiva za malo hitrejšp pot mimo Zagreba, Banja Luke in potem naprej za Sarajevo, kjer sva imela zastonj vikend paket v hotelu Hollywood.
Na poti v Sarajevo se normalno ustaviva tudi znanem mestecu Jajce, kjer je bil med 2. svetovno vojno 2. zasedanje takratnega AVNOJA. Mesto je nekaj posebnega, zelo zanimovo, le malce več čistoče bi človek pričakoval od takšnega turističnega kraja.
Do večera se pripeljeva v Sarajevo. Drugi dan sledi celodnevni ogled Sarajeva z okolico, obvezno na Baščaršijo na hude čevape k Zokiiju, sprehajanje po ulicah mesta, obvezna kavica na glavni promenadi, malce šopinga. V prejšni službi sem večkrat službeno zahajal v Sarajevo in moram priznati, da mi je mesto zelo všeč, ljudje prijazni in zanimivi. Tako, da se rad vračam nazaj v Sarajevo.
Naslednji dan pičiva naprej proti Mostarju, ki je tudi zelo zanimivo turistično mestece z znamenitim kamnitim mostom, prijaznimi domačini, zanimivimi trgovinami s spominki in odličnimi restavracijami. Tako dobre mesne plošče že dolgo nisem jedel. Ker je bil plan že vnaprej določen, da ta dan spiva ob morju, se v Mostarju zadrživa samo štiri ure, potem pa se mimo Širokega Brijega in Imotskega odpeljeva proti morju. Odločiva se, da spiva v Trogirju, v starem mestnem jedru, ki je obdan z obzidjem. V mesto prispeva popoldne in Mateja zelo hitro najde najin hotel, kjer so bili zares zelo prijazni. Domač manjši hotel, ki je imel vse kar imajo veliki hoteli. Sprehodiva se po mestu, si privoščiva večerju in ob pregledu vremenske napovedi ugotoviva, da je edina opcija sonca za drugi dan, da se odpeljeva severno proti Zadarju.
In tako je drugi dan tudi bilo. Iz Trogirja se odpeljeva na sever, se vmes ustaviva še v Primoštenu, Šibeniku in naposled še v Zadru, kjer si privoščiva še kosilo. Potem pa počasi prosti domu. Na avtocesti proti Zagrebu, naju prehitita še Nina in Jerry, se ustavimo na pijači in potem gasa proti Ljubljani, kamor prideva v večernih urah. Lep izlet, Bosna vedno ponudi nekaj zanimivega. Zelo rad se vendo znova vračam nazaj...
