7. maj 2011

Kaninsko visokogorje in Križ

Ne pomnim, kdaj sem v enem mesecu tolikokrat smučal nad Sello Nevejo. Mislim, da ni bilo vikenda, da nisem letel ali v Bovec ali pa direktno do Selle in potem gasa ali na sedlo Vršiči ali pa pod Prestreljenik. No, vmes je bil tudi vikend, ko sva z Nejo skočila na Križ.

Tale tura na Križ je bila kar avanturca, k ne pomnim kdaj sem na zadnje tako bolan rinil v hribe. Ampak una trma ki jo imam me je pripeljala na vrh. Ni mi bilo žal, ker je bila smuka zares dobra.

Nazaj na Kanin. Saj sploh ne vem s kom vse sem smučal. Prišla je na obisk Alenka z Blažem in Lamprehtom, potem en vikend z Andrejko, pa prideta tudi Nina in Neja. V glavnem na polno se je smučalo, razmere pa kot vedno tukaj uživaške. Enkrat ko sem bil celo sam se mi je smučarije tako luštalo, da ko sem se pripeljal do koče Gillberti, sem šel potem še enkrat nazaj na vrh. Ja, sej vem norooo. Sam kaj ko so bile razmere zakon!

No, prejšni vikend mi je celo uspelo testirati moje nove smučke – Blizzard free cross. Smučke so naravnost zakon! Tako hudih free cross dilc še nisem vozil. Z radijem 20m ti omogočajo tako hudo smuko, zelo dolge hitre zavoje, hkrati pa sem vzel dožino 163cm, da še vedno lahko vozim kratke zavoje. S težo 2,600g pa spadajo me dokaj lahke dile, ampak sistem rocker omogoča izredno plovnost tudi v suhem snegu – pršiču.

Moram se na koncu tudi pohvaliti, da mi je letos uspelo odpeljati celih 50 turnih in smučarskih dni, kar je res veliko. Mislim, da ta dosežek nikoli več ne bom ponovil, ali bil blizu temu rezultatu. No, čeprav še vedno upam, da bom poleg Kirgizije letos smučal vsaj še en dan, mogoče celo naslednji vikend.

5. maj 2011

Bosna in Dalamcija

Prvomajski prazniki so obetali Švico in pa pot z Matejo po Bosni. Žal je projekt Švica zaradi slabega vremena odpadel, tako da sem jo nahnil v Bovec. Trije dnevi vrhunske smuke nad Sello Nevejo so bile res čudoviti. 2x Sem bil an Sedlu Vršiči, 1x pa pod Prestreljenikom. Žal pa zadnji dan tudi dokončno uničil smučko in sledila je vožnja domov in nabava novih smuči.

Po dolgem razmišljanu in ob pregledu vseh testiranj se odločim za smučke Blizzard Free cross 2011.

Potem pa pride četrtek in pot v Bosno. Do zadnjega z Matejo nisva vedela ali naj greva ali ne. Problem je bilo vreme. No, potem se v četrtek zjutraj odločiva, da vseeno tvegava in se odpeljeva na pot. Prvotni plan je bil, da greva mimi Bihača in tam obiščeva prijatelja Tineta, vendar ker sva bila že pozna se odločiva za malo hitrejšp pot mimo Zagreba, Banja Luke in potem naprej za Sarajevo, kjer sva imela zastonj vikend paket v hotelu Hollywood.

Na poti v Sarajevo se normalno ustaviva tudi znanem mestecu Jajce, kjer je bil med 2. svetovno vojno 2. zasedanje takratnega AVNOJA. Mesto je nekaj posebnega, zelo zanimovo, le malce več čistoče bi človek pričakoval od takšnega turističnega kraja.

Do večera se pripeljeva v Sarajevo. Drugi dan sledi celodnevni ogled Sarajeva z okolico, obvezno na Baščaršijo na hude čevape k Zokiiju, sprehajanje po ulicah mesta, obvezna kavica na glavni promenadi, malce šopinga. V prejšni službi sem večkrat službeno zahajal v Sarajevo in moram priznati, da mi je mesto zelo všeč, ljudje prijazni in zanimivi. Tako, da se rad vračam nazaj v Sarajevo.

Naslednji dan pičiva naprej proti Mostarju, ki je tudi zelo zanimivo turistično mestece z znamenitim kamnitim mostom, prijaznimi domačini, zanimivimi trgovinami s spominki in odličnimi restavracijami. Tako dobre mesne plošče že dolgo nisem jedel. Ker je bil plan že vnaprej določen, da ta dan spiva ob morju, se v Mostarju zadrživa samo štiri ure, potem pa se mimo Širokega Brijega in Imotskega odpeljeva proti morju. Odločiva se, da spiva v Trogirju, v starem mestnem jedru, ki je obdan z obzidjem. V mesto prispeva popoldne in Mateja zelo hitro najde najin hotel, kjer so bili zares zelo prijazni. Domač manjši hotel, ki je imel vse kar imajo veliki hoteli. Sprehodiva se po mestu, si privoščiva večerju in ob pregledu vremenske napovedi ugotoviva, da je edina opcija sonca za drugi dan, da se odpeljeva severno proti Zadarju.

In tako je drugi dan tudi bilo. Iz Trogirja se odpeljeva na sever, se vmes ustaviva še v Primoštenu, Šibeniku in naposled še v Zadru, kjer si privoščiva še kosilo. Potem pa počasi prosti domu. Na avtocesti proti Zagrebu, naju prehitita še Nina in Jerry, se ustavimo na pijači in potem gasa proti Ljubljani, kamor prideva v večernih urah. Lep izlet, Bosna vedno ponudi nekaj zanimivega. Zelo rad se vendo znova vračam nazaj...