Nad Krnskim jezerom_Šmohor

Zopet v Bovcu in zopet razmišljam da bi odsmučal nekaj posebnega. In spet me vleče nad Krnsko jezero, čeprav se zavedam, da bom mogel smučke nositi do koče pri Krnskem jezeru. Ajde, si rečem, bom pač šel še enkrat. In grem. Na Šmohor.

Flanko na Šmohorju sem imel ogledano že nekaj časa in izkaže se da odločitev ni bila slaba. Sicer je samo 600 višinskih metrov, vendar smuka vseeno ponuja lepe prehode in nekaj strmih odcepov. Bil sem kar hiter tako da sem bil ob 11.00 uri že nazaj pri koči. Kljub pomanjkanju snega še vedno odsmučam vsaj 1/3 poti navzdol proti Lepeni. Tako da sem smučke v dolino nesel približno 40 minut, kar pa spet ni tako slabo...

Nad Okrešljem - skozi Turski žleb proti Rinkam

Še nisem smučal nad Okrešljem. In vedno sem imel odpor do tega dela Slovenije, zaradi poti in dolge vožnje. V soboto pa me je vreme dobesedno nagnalo, da grem končno enkrat probat. Z mano tudi tokrat freeride Apache.

In pot sploh ni tako dolga. In lepi konci. Avto pustim skoraj na koncu Logarske doline, v malo več kot urci hoje sem že pri koči na Okrešlju. Kot bi bil v pravljici, res je lepo tukaj. Pičim naprej proti žlebu, ki zgleda zelo lepo narejen. Ko pridem na vrh pogledam na drugo stran in vidim oblake, ki se počasi dvigujejo. Že sem na poti proti Rinkam, vendar ne pridem do vrha, ker se je že začelo megliti.

V zadnejm hipu se pripravim in odsmučam, da sem še imel dokaj normalno smuko do vstopa v žleb. Zgoraj mehko, v žlebu super grifih, spodaj pri koči zopet malce bolj mehko, vendar kompletno gledano, smuka vrhunska. Z ustvarjalci Rokove modrine se čez dva tedna vrnemo nazaj...

Košutica nad Hanjževim sedlom

Ne preveč dobra vremenska napoved in pa dokaj mrzle temperature v gorah me prislijo, da ne štartam preveč zgodaj. Da ne grem sam, vprašam Freeride Morosty-ja če gre z mano lahko Apache. Tudi cilj probam naštudirati tako, da bo čimanj vožnje.

Odločim se za Podljubelj in flanke pod Z steno Velikega Vrha v Karavankah. Parikram pri cestarski bajti na prvem ovinku, smuči na ramo in gasa proti Hanjževemu sedlo. Snega kljub temu, da je že 12.00 ura precej trd, vendar snega dovolj. Po dobrih dveh urah sem na sedlu, Apaška mi pridno sledi in me uboga. Na sedlu vidiva še eno lepo flanko in se odločim da jo odfurava.

Smukaj v zgornjem delu vrhunska, spodaj v senci pa malce trdo ampak grifig. Kljub vsenu lepa smučarija, ki jo popstri tudi Apaška :)

Velika Baba na Krnskim jezerom

V Bovcu in ko pomislim, da se moram spet zapeljati čez prelaz Predel, se mi hitro zavrti. Na vse pretege sem se trudil, da bi tudi na tej strani našel nekaj dobrega za odsmučati. Mikale so me flanke nad Krnskim jezerom. Odločim se da grem vseeno pogledati, čeprav vem, da snega od začetka vzpona ne bo.

Cilj je ali Velika Baba ali pa Šmohor. Pogled proti dolini Lepena, kaže da nekaj snega bo in da ne bo tako zelo slabo, kot sem pričakoval. Smuči nosim do snega približno 25 minut, vendar pa se določim, da nadaljujem kar s hojo, ker gre tako hitrejše. Ko pridem na vrh sedla, se ob pogledu na flanko pod Veliko Babo odločim, da probam smučati z njenega vrha.

Po dobrih 3 urah sem na vrhu. Vreme odlično, nikjer nobenega. So dnevi ko to obožujem in si želim. Smučarija z vrha pa naravnost odlična. Šele ko pridem nazaj na sedlo, srečam dva pešaka. Sledili je še spust po srpentini in še 20 minut hoje nazaj do avta. Vrhunsko izbran cilj :)

Špik nad Nosom_Pecol

Po dolgem času spet v Bovcu in v marcu to pomeni že začetek lepih spomladanskih klasik. Danes z Matejo pičiva v Sello Neveo in po cesti s smučkami na Pecol.

Nisem imel plana, kaj bi odsmučal, sem pa imel za vsak slučaj s seboj vso opremo. In ko prideva na Pecol se mi takoj pogled zazre v skrbno čuvano linijo, ki sem jo imel ogledano že nekaj časa, vendar nikoli ni bilo pravih razmer.

Nekako sem čutil, da bi mi lahko mogoče danes ratalo. Se odločim in grem probati. Mogoče sem se uštel edino pri uri, saj bi lahko bil na vrhu vsaj eno uro prej. Kljub temu sneg še kar dober, mestoma malce preveč moker, v nekaterih delih pa malce zoprna kloža.

Izbrana linija super, se pa pozna, da če je več snega zna biti kar malce nevarna. Kljub temu smuka nikakor ni enostavna. Linije nad Pecolom so še kar mikavne in še nekaj drobrih stvari bi se dalo odplejati.

Freeride vikend nad Courmayeor-jem, dolina Aoste

Že 10 dni prej smo začeli čekirati vreme in ekipca se odloči, da je zadnji vikend v februarju idealen da gremo in tako ujamemo še zadnji vlak, kar se razmer in vremena tiče.

Mato 3 dni prej rezervira apartma kakšnih 20km pred Courmayeur-jem, dobi brezplačen kombi in v petek po službi krenemo na pot. Malo po polnoči pridem do kraja, kjer smo imeli rezerviran apartma. kar hitro se uležemo k počitku, ker bujenje je bili planirano za 6.30 uro zjutraj.

Takoj akcija in vožnja do spodnje postaje kondole Monte Bianco. Višinska razlika je skoraj 2300 višinskih metrov in v celem dnevu so eni naredili 7, drugi pa 6 fur. Razmere in vreme vrhunsko.

Drugi dan malce slabša napoved, zato se odločimo da gremo na smučišče La Thuile, vendar se na koncu izkaže, da smo z izbiro zadeli. Vreme niti ni bilo tako slabo, res da je bilo nekaj malega vetra, vendar pa smo imeli tudi sonce. Dokončno se je zabasalo okroh 14.00 ure, zato ob 15.00 zaključimo s smučanje in se odpravimo na 7 urno pot nazaj v Ljubljano.

Vrhunski pow pow vikend :)