Najprej sem mislil, da bom odšel na Poljsko med krompirjevimi počitnicami, vendar se potem na koncu odločim in na pot krenem 10. Novembra. Najdem malce čudno kombinacijo, ki pa na koncu izpade kar luštna. Najdem let Bologna – Krakow in za nazaj Varšava – Bologna.
No, tik pred zdajci se mi na poti pridruži tudi Mateja, ki pa gre najprej z vlakom v Prago in potem iz Prage v Krakow. Tako se skupaj dobiva v Krakowu na želežniški postaji. Jaz se pripeljem z vlakom z letališča, ona pa iz Katovic.
V Krakovu ostaneva dve noči in si do potankosti ogledava mesto. Moram priznati, da je mesto zares lepo z bogato kulturno zgodovino. Srečo sva tudi imela, saj je bil v ptek 11.11. poljski državni praznik in v centru Krakova je bila ta dan državna proslava in pa sprevod v čast nekdanjemu predsedniku Poljske, ki je nesrečno umrl v letalski nesreči v Rusiji.
V soboto popoldne pa jo z vlakom mahneva proti Varšavi. Pot traja približno 4 ure v dokaj udobnem vlaku prvega razreda. Cena karte v eno smer je 10,40€. Na železniški postaji nas počaka Marko in skupaj se odpeljemo proti domu. Najeli so si stanovanje v zelo lepi soseski malce ven iz centra mesta. Pot v center mesta z metrojem pa traja približno 15 minut. V stanovanju nas z nestrpnostjo čaka tudi sin Ambrož in pa žena Zala. Malce poklepetamo in se poigramo z Ambrožem in odidemo k spancu.
V nedeljo nas vsi trije popeljejo v center mesta na ogled starega dela mesta Varšava in pa na odlično kosilo v eno izmed lokalnih restavracij s tipično poljsko hrano. Popoldne se še malce sprehodiva po mestu in se vrneva v stanovanje.
V ponedeljek nadaljujeva z ogledom mesta in se posvetiva tudi malce šopingu. Moram priznati, da tako velikih šoping centrov še nisem videl. Trgovine dobro založene, pa tudi ljudi ni manjkalo. Glede na to, da sva nazaj letela z nizkocenovnim prevoznikom, si nekega hudega šopinga nisva mogla privoščiti. Vseeno pa se je našla kakšna malenkost.
V torek sva imela let nazaj šele zvečer. Tako sva tisti dan izkoristila in si ogledala muzeje, si privoščila še eno tradicionalno poljsko kosilo in se na žalost morala posloviti od Markota, Zale in Ambroža.
Vreme sva imela vseh 6 dni lepo, tura je bila zares odlična, pa tudi Poljska me je na nek način presenetila. V pozitivnem smislu. Na Polsjko se zagotovo še vrnem. Mogoče že drugo leto ko Poljska gosti evropsko prvenstvo v nogometu.
