22. december 2012

Camp Nou - FC Barcelona : Atletico Madrid

Spet v Barcelono. In spet na nogometno tekmo. Že začetek jeseni se z očetom dogovoriva, da ne greva na derbi oz. španski el classico ampak, da decembra pičiva na drugi derbi prvenstva med domačo Barcelono in madridskim Atleticom.

Na koncu se izkaže, da je bil to pravi španski derbi saj sta kluba zasedela prvi dve mesti na lestvici španskega prvenstva. S kartami za tekmo ni bil problem, pa tudi letalske karte za Barcelono sva iz Trevisa dobila zelo poceni. 

Tudi s hotelom v centru Barcelone ni bil problem, dobil sem dve nočitve za dve osebi za 70€, kar se mi ni zdelo drago. Sredi decembra pa v Barceloni prava spomlad. Temperature okrog 18 stopinj, sončno in zare slepo vreme. Ker oče že nekaj časa ni bil v Barceloni, sva si prvi dan na hitro ogledala vse znamenitosti Barcelone, se odpravila tudi na plažo in vmes tudi nekaj dobrega pojedla.

Bolj ko se je bližal večer in ura tekme, bolj je bilo v mestu napeto in vse več navijačev je odhajalo proti stadionu Camp Nou. Še pred tekmo pa je bil pred stadionom na velikem platnu prenos tekme med večnim rivalom Realom iz Madrida in Espanyolom in vsi navijači Barce so na veliko navijali za Espanyol.

Stadion je bil 15min pred tekmo nabito pol, več kot 90.000 ljudi in za nagrado vsi navijači dobimo zastavo Blaugrane. Seveda si nisem mogel, da jih nisem nekaj vzel za domov, za prijatelje.

Tekma pa seveda vrhunska, dejansko upraviči ime derbi prvenstva. Na koncu zanesljiva zmaga Barcelone z rezultatom 4:1. Po tekmi pa še skok v mesto na pivo in počasi je bila ura že krepko čez 1.00 zjutraj. Nisva kaj dosti več bluzila, ker se je bilo potrebno zjutraj zbuditi in ujeti letalo za Treviso. Vrhunski izlet in še boljša tekma. 

11. november 2012

Riga-Tallinn-Helsinki 2012

Moja jesenska tura po Baltiku:

Dolgo časa nisem vedel kaj naj naredim letos kar se mojih potovanj tiče, na koncu poletja sem se že čisto ogrel za projekt Kolumbija, vendar sem ga moral potem zaradi logističnih težav odpovedati, potem pa sem se spomnil, da me čaka še moj Baltik in dokaj hitro sem sklenil, da je napočil časa, da se odpravim.

Najprej pregledal celotno logistiko in se na koncu odločil, da naredim pot Riga-Tallinn-Helsinki. Letalsko karto dobim zelo ugodno in sicer z redno letalsko linijo Lufthansa iz Trsa, kar je bil še dodaten plus tej poti. V naprej sem si rezerviral tudi že hostle in pa avtobus iz Rige v Tallinn.

Na pot sem krenil v ponedeljek in po dveh postankih (Munchen in Frankfurt) sem malce pred polnočjo pristal v glavnem mestu Latvije v Rigi. Ker je bila že pozna ura nisem želel komplicirati, ampak sem se takoj usedel v taksi in bil v 15 minutah v Central Hostel v Rigi. Hostel zelo lep in od centra mesta oddaljen približno 10 minut hoje.

Že takoj zjutraj na zajtrku spoznal zelo prijazni par in Hrvaške, Josipa in Marijo. Ker smo imeli ta dan različne plane se dogovorimo da se zopet vidimo zvečer in da si skupaj pripravimo večerjo. Jaz sem odšel na ogled mesta. V mestu se takoj vidi da imaš še zelo velik vpliv s časov Sovjetske zveze, ampak je mesto zelo lepo in veliko stvari je za videti, tako da mi ta dva dni, ki sem jih preživel v Rigi ni bilo dolgčas. Svoje pa sta dodala tudi Josip in Marija, s katerima sem se družil ob večerih.

Potem me je potem vodila naprej v Estonijo. Na spletni strani podjetja Lux Express sem si rezerviral avtobusno karto Riga-Tallinn, katera me je prišla samo 7€. Po dobrih 3 ura sem bil že v glavnem mestu Estonije–Tallinnu. Me vožnjo sem imel priložnost tudi malce videt pokrajino Latvije in Estonije, ki pa je na žalost ravninska in dokaj dolgočasna.

V Tallinnu sem rezerviral hostel Monk's Bank, ki je bil tudi zelo prijeten, dodaten čas pa mi je dal bar in pa biljard miza, ki so jo imeli v hostlu. Večerne ura tako niso bile dolgočasne, saj smo se tako vsak večer zbirali v baru, pili pivo in igrali biljard. Mesto samo zelo lepo in je name naredilo zelo lep vtis. V njem imaš tako modern del mesta, kakor tudi zelo ohranjen stari del mesta, kateri del je pod Unescovo zaščito. Glede na to da gre za pristaniško mesto moram priznati, da je zelo urejeno in čisto.

Do Helsinkov sem potoval z ladjo, ki sem jo rezerviral, ko sem prišel v Estonijo. Estonsko podjetje Tallink, pluje 3x dnevno z svojimi velikimi ladjami v Helsinke, plovba pa traja točno tri ure in pol. Cene karte v eno smer je bila 29€. Na ladji je bilo kar veliko ljudi, predvsem fincev, ki se za vikend odpravijo po nakupih v Tallinn, saj je tukaj skoraj vse za 30 do 40% ceneje, predvsem pa alkoholne pijače, ki jih finci še tako radi pijejo.

V Helsinkih sem ostal 3 dni, rezerviral pa sem si Stadion Hostel, ki so ga uredili na olimpijskem stadionu v Helsinkih. Hostel ni bil neka vrhunska klasa hostla, vendar je bil za ta denar dobra rešitev za Helsinke, saj je na Finskem vse zelo drago. Za hostel sem odštel 22€ na noč. Glede na cene je bilo v hostlu veliko popotnikov, tako da mi dolgčas ni bilo.

Helsinki so zelo veliki, tako da si ogledaš celotno mesto potrebuješ kar nekaj časa. Že takoj prvi dan se odpravim na otok Suomenlinna, ki je morska trdnjava zgrajena na šestih otokih, ki so del mesta Helsinki. Otočje je pod Unescovo zaščito. Je zelo popularen pri domačinih, kot tudi tujcih. Do njega te pelje manjša ladja, ki vozi na vsake 40 minut. Ostalo časa, ki sem ga imel sem posvetil večinoma mestu, po njem sem se vozil tudi z tramvaji in avtobusi, saj sem si želel ogledati tudi okolico.

Kljub temo, da ni bil ravno najboljši čas za ogled teh držav, sem imel vreme zares odlično, saj razen zadnjega dneva, ko je v Helsinkih malce snežilo, je bilo vse druge dneve vreme dobro, pa tudi temperature niso bile prenizke. Potovanje je bilo res super in prepričan sem, da se bom v te konce še vrnil, če ne drugega enkrat poleti, saj je verjetno to najboljši čas za obisk teh držav.

8. november 2012

Ne mine niti dan...

DRAGA BABI,


VEŠ, DA NE MINE NITI DAN,

KO SI ŽELIM VSAJ SREDI SANJ,

DA BI ZNAL NA DRUGI SVET TI POSLAT POLJUB IN PAR BESED,

IN VEŠ...ČE BI BIL TAK DEDEK MRAZ, KI BI ZNAL VRTETI ČAS,
BI GA ZAVRTEL NAZAJ IN TE VRNIL SPET MED NAS,

IN DAL BI TI SRCE, DA BI BILO ZA OBA

...IN POTEM BI TE ZBUDIL, TE ZELO MOČNO OBJEL IN TE STISNIL K SEBI.

.... IN VEŠ, DA SEM VESEL, DA SEM TI VEDNO ZNAL POKAZAT IN PRIZNAT, KAKO ZELO IMAM TE RAD!

Vem, da je leto naokoli vendar bi ti rad povedal samo to, da te neizmerno pogrešam. Upam, da se imaš tam gor lepo. En velik objem od mene....

 

2. november 2012

Greben med Škrnatarico in Dovškim križem

Turo s Polono sva naredila zadnji četrtek v oktobru.

Na zadnji lep sončen dan pred napovedanimi prvi resnimi snežnimi padavinami, sva se s Polono odločila, da prečiva en greben v naših prelepih hribih. Odločiva se za greben med Škrnatarico in Dovškim križem. Greben sem sam prečil že tri leta nazaj z Gecom in Barbaro, vendar ker je bila napoved zares fantastična, nisem želel izpustiti takšnega dneva v hribih.

S Polono se dogovoriva za štart iz Ljubljane ob 6.30 uri in uro kasneje sva že hodila proti sedlu Gulce, ki se nahaja med Kukovo špico in Škrnatarico. Pot do gor sicer ni markirana vendar je lepo vidna, uhojena in tudi možici so zelo pogosti, tako da poti ne moreš zgrešiti. Pot do sedla se kar vleče, tako da sva do tja rabila skoraj tri ure hoda.

Sledilo je še nekaj minut manjšega poplezavanja po ožji grapi pod Škrnatarico in že sva bila na vrhu Škrnatarice oz. na začetku grebena, ki je povezan z Dovškim križem. Vreme na vrhu prečudovito, v dolini pa megla oz. nizka oblačnost. Temperature na tej višini pa prave jesenske. Ne prevroče, ne premrzlo.

Greben sam po sebi ni težak, težavnost nekje med I in II stopnjo, le na dveh mestih je potrebno najti pravi prehod. Pot je dobro uhojena, nekaj je tudi možicev, tako da se ne moreš zgubiti. Po malo več kot eni uri po grebenu prideva na vrh Dovškega križa. Razgledi naokoli res spektakularni, vendar časa za počitek ni. Odločiva se da, da bova imela pavzo ob bivaku II. Spustiva se približno 500 višinskih metrov nižje in ob bivaku pomalicava. Meni osebno ima tale bivak pod Šplevto daleč najlepši razgled v Julijcih.

Spust v dolino je le še formalnost, saj skoraj polovico poti poteka po lepem melišču in stvar gre tako hitreje. Tudi tukaj pot lepo uhojena, tako da ni nobenih težav. Ko prideva v dolino, se je bilo potrebno le še sprehoditi do avta, sledil je še postanek pri Dolfetu in pot nazaj v Ljubljano. Polona je ob koncu ture rekla, da sva izkoristila super dan v hribih. Res je bilo lepo.

23. oktober 2012

Velika Črnelska špica – ST 2012/13

Vodja letošnje alpinistične šole Tina nas opozori že pred pričetkom šole, da moramo letos nujno na prvo spoznavno turo, saj da jo bo vodil Rutar. Drugi plani so bili odstranjeni in del ekipe se v Bovec odpravi že v petek, da bomo lahko v soboto zjutraj dlje spali. Zbor je bil v Bovcu ob 7.00 zjutraj. Odpravili smo se z avti do planine Krnice in tam začeli pot po brezpotjih proti vrhu Črnelske špice.



Tempo hoje je Rutar podredil tečajnikom, kar je nam kar odgovarjalo, saj se nam je v petek malce zalomilo in smo v Črni ovci ostali malo dlje kot je bilo planirano. Razgledi na poti so bili res čudoviti, lepo sončno vreme pa je naredilo svoje. Skoraj na vsakem vrhu na poti smo se ustavili in malce pomartinčkali.


Tečajniki so vmes morali narediti še nekaj Rutarjevih vaj (zabijanje klinov, pravilno vstavljanje jebic itd.), tako da ni manjkalo tudi malce zabave.


Po nekaj več ko 5 urah hoje po brezpotjih smo bili na vrhu, kjer se nam je pridružila še Matkotova skupina, ki je na vrh špice krenila iz Možnice. Na vrhu nas je bilo skoraj 30 rašičanov. Sledila je predstavitev vseh tečajnikov, malica in obvezna skupna slika z vrha.


Po poti navzdol je Rutar ubral neko svojo varianto prečenja kaninskih podov, Elio, Zupanc in jaz pa smo se odločili da gremo kar po markirani poti nazaj do planine Krnica. In smo naredili prav, ker skupina z Rutarjem je malce zalutala in so se potem morali vrniti v dolino po drugi poti in tako planino Krnica zgrešili. Nič zato, saj jih je nazaj po avte peljal Elio, ostali pa smo šli v letni vrt in rezervirali mize in se po dolgi turi pošteno najdeli.


Ekipa je šla domov proti Ljubljani, ostali pa ostali v Bovcu in zvečer odšli na Wca Fest 2012 v Črno ovco. V nedeljo pa ležali na sončku in počivali.