Bovec sailing team

Že spomladi, ko so bili fantje prvič na Krku in smo skupaj peljali Lažico v Kraljevico smo se dogovorili, da bomo šli za konec poletja nekam jadrat za podaljšan vikend. In tako si izberemo zadnji vikend avgusta, tako da smo si vsi vzeli petek prosto in šli za dva dni z Lažico po okoliških otokih, potem v soboto pa na obvezen žur na Krku.

Kot se za pravo jadranje spodobi veliko hrane in pijače. Štaratamo v Krku in se peljemo mimo Baške proti otoku Prvić. Razmer za jadranje ni blo, zato smo se bolj kot ne zabavali in počeli vse možne neumnosti. Zasidramo se v zelo lepem zalivu na otoku Prvić in tam preživimo skoraj vse popoldne. Ko se je počasi dan bližal koncu odplujemo še do otoka Grgur, kjer se privežemo na pomol in še ujamemo odprto restavracijo, katera sprejme goste in turiste čez poletno sezono. Na meniju morska hrane in mrzlo pivo.

Drugi dan imamo dopoldne celo nekaj razmer za jadranje, zato odpremo oba jadra in celo nekaj manj kot dve uri jadramo. Pote pa zopet zabava in razni štosi. Peljemo se počasi proti otoku Plavnik, popoldne pa počasi nazaj proti mestu Krk. Zvečer nas je namreč čakala še zabava in pa priprave na nočno življenje, ki je bilo te dni še zelo živo...

POLETJE V BOVCU

Tudi letošnje poletje preživim prve tri tedne avgusta v Bovcu, ker je v dolini navdih zares lepo. Zame najlepši kraj pri nas. Ker imam tam gor prijatelje, veliko je za počet, predvsem pa je tam mirno in udobno. In poleti ne preveč vroče…

Kriški podi

Prva tura počitnic je bila moj predlog. Kam pa drugam kot na Kriške pode na obisk k oskrbnici Neži. Na podih je vedno lepo, prečudoviti razgledi in odlična kulisa, ki bi jo moral vsak planinec in obiskovalec gora vsaj enkrat videti. Štartamo zgodaj zjutraj, ker je bila ideja da pridemo na zajtrk. Ni nam ravno najbolj uspelo, se pa ideja o zajtrku spremeni v idejo o malici. In obvezno poležavanje na terasi podov v novih ležalnikih…

Koštrunove špice

Najboljša tura tega poletja. In tudi najvišja. Na poti smo zopet Binca-Sebi in moja malenkost. Potrebno je bilo zgodnje vstajanje, saj gre za V stran, kar pomeni veliko sonca. Pa tudi temperature so bile te dni precej visoke. Štartamo pri starih kasarnah in gremo po široki gozdni cesti do Viške planine od tukaj pa naprej vse do sedla na Škrbini prednje Špranje, ki je pozimi zelo priljubljen cilj turnih smučarjev. Od sedla pa se po zelo strmem travnatem terenu vzpenjamo proti vrhu Koštrunovih špic kamor pridemo po dobri uri hoje. Smo na višini 2500m. Razgledi pa naravnost nori. Ker se nam ni mudilo si vzamemo čas za slikanje in zafrkancijo. Za spust v dolino si izberemo drug varianto poti, ki nam pripelje do koče Corsi, kjer si privoščimo dober štrudelj in mrzli radler. Binca pa obvezno kavo. Od tukaj naprej pa jaz letim v dolino sam, ker se mi je mudilo v Ljubljano. Sebi in Binca pa lagano sportski v dolino in še obvezen skok v Rabeljsko jezero.

Velika Bavha

Zopet naveza Binca-Sebi-Moja malenkost z dodatkom. Z nami gre tudi Koki. Predlagam Veliko Bavho in Sebi jo takoj potrdi, saj ve, da se bomo po koncu ture ustavili tudi ob Rabeljskem jezeru. Tudi za to turo ni bilo potrebno zgodnje vstajanje, saj je leži pot na Z strani in je zjutraj še senca. Začnemo hoditi ob 7.00 uri zjutraj in smo po manj kot dveh urah že na sedlu oz. pri speleološkem bivaku Savoia. Od tukaj do vrha je le še dobrih 20 minut hoje. Pot sicer ni markirana, vendar je ni mogoče zgrešiti. Z vrha pa zares izjemni razgledi na vse strani. V dolino ne gremo po isti poti, saj se odločimo najprej za pot proti koči Gillberti in nato skrenemo na pot 635, ki nas pripelje direktno na Nevejsko sedlo, kjer smo imeli parkiran avto.

Šober

Ker se pot nahaja na Z strani, je bil jutranji štart prestavljen na malce bolj ugodno uro. Na turi se nam pridružita tudi Janja in Matej. Krenemo iz Bovca ob 8.00 uri in se čez Predel zapeljemo v Rabelj, ker pri nogometnem igrišču parkiramo in se odpravimo proti našemu cilju. Pot je bila ves čas precej strma in ni popuščala, tako da smo dokaj hitro pridobivali višino in smo bili po dobre uro in pol hoje na sedlu La Portella. 

Od tukaj pa le še dobrih 15 minut do vrha, ki je precej majhen, tako da je na vrhu prostora le za kakšnih 10 ljudi. Razgledi lepi. Ker se že zjutraj odločim, da bomo naredili krožno pot, se spustimo nazaj v dolino po drugi strani, vendar na sedlu pod Cinque Torre ugotovim, da je lovska pot porušena zaradi podora in smo se tako morali vrniti nazaj na Šober in od tukaj po isti poti nazaj v dolino. Pretirane nejevolje ni bilo, ker so se vsi veselili skoka v Rabeljsko jezero.

Greben Krničica

Še vedno sta na obisku za vikend v Bovcu Janja in Matej. Nismo bili preveč sigurni ali se bomo vseeno podali na kakšno turo, vendar se nama na koncu pridružijo čisto vsi. In gremo pogledat nad planino Zaprikraj. Zapeljemo se vse do Drežniških Raven in potem pešaka proti planini Zaprikraj. Od tukaj pa se začne krožna pot. Najprej na vrh sedla Vrata pelje lepo uhojena muletjera, razgledi naokrog pa fantastični. Malce nam na sedlu zagode vreme, saj so se od nikjer pripasli neugodni oblaki, tako da je bil vrh Krničice v oblakih. Spustimo vrh in se odločimo za prečenje grebena in potem spust nazaj proti planini Zaprikraj. Odlična tura, ki jo bo potrebno ponoviti, ko bo vreme malce bolj ugodno. 

Ostale dni bivanja v Bovcu sva izkoristila še za ostale stvari, kot je kopanje na sotočju Tolminke, obvezni žur na kmečkih igrah v Čezsoči z skupino Čuki, obisk planine Lom, pešpot od Lepene proti domu Dr. Klementa Juga itd.

V Bovcu je vedno lepo… 

PREČENJE KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP

Planov za vikend ni bilo, le to sem moral paziti, da bo v soboto popoldne na pikniku pri Janji v Litiji. Neugoden termin, vendar vedno se najde kakšna ideja, da se na koncu potegne iz vikenda maksimum. Ker sem imel v petek prosti dan, se odločim, da prečim Kamniško Savinjske Alpe.

Plan je bil sledeč: v petek zgodaj zjutraj na pot in v soboto okrog poldneva nazaj v dolini.

In krenem. Malce mi ponagaja dež, ki ni nihal padati iz noči četrtek na petek, saj je ponehal šele ob 6.00 zjutraj, tako da sem moral prestaviti začetek hoje na 7.00 uro zjutraj. Štartam iz Kamniške Bistrice in se odpravim proti sedlu Presedlaj in naprej proti Korošici. Po dobrih dveh urah in pol pridem do Korošice, nadaljujem mimo Ojstrice naprej proti Planjavi in sledil je že spust proti Kamniškemu sedlu, kjer se okrepčam. Sledi spet malce vzpona proti Brani, vendar na križišču pod Brano sledim poti, ki pelje najprej na sedlo in se potem dvignem na vrh Turske gore. Kljub malce slabšemu vremenu (vremenarji kot vedno so napovedovali lepše vreme) sem imel razglede čez celotne KS Alpe.

Med spustom dol do izhoda Turskega žleba, se vreme nad Skuto toliko poslabša, da se odločim da vrh Skute opustim in se odpravim proti Mlinarskem sedlu. Še prej pa preverim kakšno je stanje pri bivaku pod Grintavcem. Glede na to, da pred bivakom ni bilo nobenega se odločim, da prenočim kar tukaj. Bolj kot se je bližala tema, več ljudi se je zbiralo pred bivakom in vsi so želeli spat kar tukaj. Na koncu je bilo že toliko ljudi, da so nekateri odšli kar proti koči na Kokrškem sedlu. Sam vztrajam, vendar na koncu ugotovim, da bo spanje nemogoče. Grem kar proti Mlinarskem sedlu in zasilno bivakiram in se zgodaj zjutraj raje povzpnem na vrh Grintavca in uživam v prelepih razgledih.

Da bi se povzpel še na Kočno me je sicer mikalo, vendar mi minimalni spanec pobere kar nekaj moči, zato se raje odločim da se z vrha Grintavca spustim najprej do koče na Kokrškem sedlu in naprej v dolino. Do avta pridem nekaj pred 11.00 uro, kar pošteno zmatram in z nekaj bolečinami v nogah. Predvsem zaradi hitrega spusta z vrha Grintavca. Skočim še do LJ in gasa naprej na piknik v Litijo.