Vremenska napoved je kazala, da bo na SV Slovenije lepše vreme. In takoj sem pomislil, da je končno čas, da gremo na Peco. Najlažja pot je čez Jezersko in potem pr Kapeli desno po dolini vse do vasi Pod Peco. Do tja je iz LJ približno ura in pol vožnje, edina zoprna stvar so ovinki čez prelaz Jezersko.
Na paririšču pod Peco nismo bili sami, še dva slovenska avta in dva avstrijska. Dan je bil čudovit, sončen. Štartali smo najprej do Pl. Luže in nato naprej do Pl. Zg. Luže, kjer je še bil gozd, ampak smo hitro ugotovili in tudi videli, da se bo dalo lepo smučat med vsemi tistimi visokami smrekami. Špur je bilo narejenih že kar nekaj tako, da ni bilo strahu, da bi se lahko pri spustu zgubili.
Naprej od planine je bilo gozda vedno manj in kar naenkrat se znajdemo nad gozdno mejo in lahko smo že zagledali vrh oz. sedlo. Takoj se je videlo, da bo smuka odlična. Jaz sem potegnil naprej in po malo manj kot treh urah sem bil na vrhu 2113m visoke Bistriške špice. Ostali so prišli približno 10 minut za mano. Na vrhu je kljub lepemu vremenu pihal JZ veter in se zato nismo zadrževali preveč dolgo, saj smo se odločili, da se spustimo nižje in v zavetrju lepo naredimo pauzo.
Zgornji del smuke je bil kljub mokremu snegu odličen, malo pred gozdom pa zares naredimo odmor in na sončku v miru pomalcamo. Sledil je še spust najprej do pl. Luže, ki je bil nekako najtežji, saj je bila sneg kar težaven, potem nižje do avta pa spet super smuka. Glede na vremesnko napoved in zares toplo vreme smo se odločili za pravi cilj. V teh koncih sem bil prvič in moram priznati, da je vzpon na Peco zares zanimiv. Na turi smo uživali: Janja, Lina, Blaž, Žiga in jest.
Ni komentarjev:
Objavite komentar