Člani:
Urša Erman
Tina Leskošek
Alenka Klemenčič – šefica, zdravnica odprave
Peter Bajec - Poli
Blaž Grapar – Grapar
Tadej Golob – Tedi
Miha Lapanja - organizacija celotnega transporta
Blaž Stres – Komandor
Trajanje odprave:
15.07.2011 - 07.08.2011
Namen odprave:
V osnovi je bila to odprava AO Rašica, ki sta se ji pridružila še Tadej Golob (AK Črna) in Peter Bajec (AO Železničar). Dva člana sta odpovedala udeležbo pred odpravo zaradi obveznosti in poškodbe tik pred odpravo. Namen odprave je bil omogočiti mlajšim članom spoznavanje z višino, velikimi ledeniki (Tina, Urša, Miha), smučanje z vrhov okrog 5000 m (Tina, Urša, Miha, Alenka), plezanje novih smeri na taki višini (Tina, Urša, Poli), logistiko pri takih razdaljah ter splezati na Pik Byeliy (5697 m), ki so ga neuspešno oblegali preteklih 11 let in zraven še preimenovali (Blaž G., Tedi, Blaž S.).
Pik Byely je bil najvišji neosvojeni 5-tisočak v pogorju Kokshall Too. Odlikuje ga predvsem odmaknjenost, kar terja dolg dostop, in malo možnosti za varen pristop nanj. Izbrali smo si smer, ki nanj pristopi iz juga. Po isti smeri so poskušali že člani slovenske odprave leta 2008 (Freeaproved) vendar neuspešno. Odprava je imela tudi raziskovalni vidik v sklopu mednarodne sodelave Blaža S. z Michigan State University in dela Tine na Nacionalnem institutu za biologijo. Prav tako smo želeli zbrati čim več informacij o tem področju in dopolniti obstoječo karto z imeni in kotami in zbrati poročila o dosežkih drugih odprav. Že na začetku smo se tudi odločili, da ne bomo imeli nosačev. Samo kuharico in šoferja.
Potek:
15.07. Odhod Ljubljana-Istanbul-Biškek
16.07. prihod v zgodnjih jutranjih urah v Biškek, urejanje formalnosti, nakup hrane, preverjanje opreme
17.07. odhod s kamionom Ural proti mestu Naryn, 350 km
18.07. preko treh vojaških kontrolnih točk, 180 km, spanje na 3500 m, prva mala aklimatizacija do 4000m, 30h neurje s sneženjem
19.07. neurje s sneženjem, 20 cm novega snega
20.07. zjutraj izboljšanje, odhod naprej v snegu, na 3750 m obtičali v blatu in 30 cm snega, izkopavanje
21.07. izkopavanje kamiona
22.07. izkopali kamion, še 20 km, prihod v bazo, postavitev baze na 3950 m, kopanje WC-ja, določitev mest za osebno higieno in mest za zajemanje pitne vode, prve aklimatizacije do 4350 m, razdelitev po skupinah
23.07. vzpon na vrh Pik Alpini (4578 m) in dalje na Pik Lvitsa (4631 m) - na vrhu Alenka, Tina, Poli, Urša in Miha. Miha in Alenka odsmučata z vrha. Ostali sestopajo peš.
Tedi in Blaž G. se vzpneta na Lyev (4710 m) in tam prespita.
24.07. Miha in Alenka se odpravita iz baze proti ABC nad ledenikom Nalivkin pod Pik Obzhorny (5156 m). Za pot z vso opremo in smučkami porabita 5 ur in pol.
Tedi in Blaž G. se vrneta v bazo z aklimatizacije.
Tina, Urša in Poli s smučkami odrinejo po ledeniku Kotur pod vzhodno steno Pik Oleg (4950 m) in po 5h hoje postavijo ABC.
25.07. Miha in Alenka osvojita vrh Pik Greta – 4725 m. Z vrha odsmučata v ABC.
Tedi in Blaž G. počivata v bazi.
Tina, Urša in Poli splezajo najverjetneje prvenstveno smer Arbuz (Lubenica) na Pik Oleg, 2,5h, 60°/40°-50°, 450 m, sestopijo v ABC in vrnejo v bazo.
26.07. Miha in Alenka osvojita vrh Pik Lenčka – 4621 m. Z vrha odsmučata v ABC. Zvečer se jima pridružita še Tina in Urša.
Tedi in Blaž G. se odpravita proti ledeniku Fersmana.
27.07. Tina, Urša, Alenka in Miha osvojijo vrh Pik Obzhorny – 5156 m. Z vrha proti ABC odsmučajo Alenka, Urša in Miha. Tina zgornji zadnji del vrha sestopi in odsmuča nekje 100 višinskih metrov nižje. Tina in Urša se vrneta v bazo.
Tedi in Blaž G. prespita na ledeniku Fersmana.
Angleška odprava pride v bazo, zvečer pridejo k nam, prijateljsko druženje.
28.07. Tedi in Blaž G. prespita po 30 km hoje in 2000 m višinske razlike, v ABC na mejnem grebenu s Kitajsko na višini 4900 m pod vstopom v Pik Byeliy. Tedi in Blaž G. splezata novo smer in dosežeta glavni vrh Pik Byeliy (5697 m) in se vrneta v ABC. Večino smeri sta plezala nenavezana, v najtežjem delu pa sta se varovala dva raztežaja. V smeri je ostalo 5 klinov, ki sta jih uporabila za spust ob vrvi. Pik Byely - Slovenska smer, 4/V, 600m. Vrhu so avtorji predhodnih poskusov osvajanja dodelili jalovo alternativno ime, kar se nam zdi nesprejemljivo, glede na to, da jim ni uspelo priti niti na vrh. Predlagamo, da se uporablja originalno domače ime Pik Byeliy. Na vrhu in v ABC sta vzela vzorce snega.
Alenka in Miha sestopita iz ABC proti baznemu taboru. Potrebujeta malo več kot 3 ure.
Urša, Tina in Poli se odpravijo proti Pik Plaza.
29.07. Tedi in Blaž G. se odpravita proti bazi po ledeniku Fersmana, naletita na velikanski kup razmetanih smeti, vreče Iglu šport, letnice 2008, poslikata. Prespita na travah na 3700 m.
Miha in Alenka počivata v bazi.
Urša, Tina in Poli se odpravijo proti Pik Plaza. Cilj je v SZ steni preplezati novo smer. Na pot se odpravijo brez smuči ali krpelj. Upajo, da bodo v enem dolgem dnevu prišli do stene, naslednji dan počivali, tretji dan plezali in sestopili nazaj ter četrti dan prišli nazaj v bazo. Ta dan prejeta vremenska napoved za naslednje štiri dni napoveduje veliko snega. Pozno popoldne si v slabem vremenu postavijo šotor na začetku ledenika Fersmana.
30.07. Urša, Tina in Poli se po prebiti noči zaradi slabe vremenske napovedi odločijo, da se vrnejo nazaj v bazo.
Miha in Alenka počivata v bazi.
Tedi in Blaž G. se vrneta v bazo. Sneži.
31.07. Vsi v bazi. Balvaniranje. Vzorčenje vode ledeniške reke, sedimentov od 3800 do 4300 m v transektih, izdelava vrš za ličinke hroščev v ledeniškem jezeru, zapiranje pasti za prah, ki ga prenaša veter. S tem smo zaključili raziskovalni del odprave.
01.08. Miha odsmuča po vzhodnem pobočju z vrha Pik Alpini – 4578 m. Balvaniranje.
02.08. Balvaniranje. Vsi v bazi. Pakiranje. Zvečer zaključek odprave.
03.08. Pospravljanje baze, zasipavanje WC, pakiranje vseh smeti, prehod močvirja, podrtih mostov in treh vojaških kontrolnih točk, večerni prihod v Naryn.
04.08. Večerni prihod v Biškek.
05.08. Biškek, predaja opreme, dopolnjenega zemljevida in poročila o dosežkih za agencijo ITMC.
06.08. Biškek, pospravljanje opreme na agenciji, večerni odhod na letališče.
07.08. Vrnitev v Ljubljano ob 14.30. Blaž S. gre v bolnišnico.
Povzetek:
Naveza Tina Leskošek, Urša Erman in Peter Bajec se je oblikovala nekaj ur pred odhodom na odpravo, ko je zaradi poškodbe gležnja, Petrov soplezalec moral ostati v domovini. Punci sta osamelega siromaka sprejeli medse. Že na poti v bazo smo ugotovili, da nima smisla seliti baze proč od končnega mesta kamiona, ker bi s tem samo izgubljali čas. Prav tako smo spremenili taktiko aklimatizacije in smo se načrtno ustavili na 3500 m. Slabo vreme je podaljšalo naše bivanje na tej višini. Zaradi dvodnevnega izkopavanja Urala (kamion) na 3750 m smo bili že povsem aklimatizirani in nihče ni imel težav po prihodu v bazo in pri vzponih na višine 4600 m v prvih dneh. Razlika pri aklimatizaciji se je pokazala kot zelo pomembna, ko so Angleži v dveh dneh prišli v bazo iz Biškeka, potem pa bruhali in bili opravilno nesposobni za prenašanje tovorov proti ledeniku Fersmana. Imeli smo izredno srečo z vremenom, ki nam je bilo zelo naklonjeno, snežne razmere v tem obdobju so bile dobre za smučanje in tudi plezanje, če odštejemo, da so se razmere čez dan hitro spreminjale. Navkljub precej razpokanim ledenikom, nismo imeli nesreč s padci v razpoke. Nevarnost predstavljajo ledeniške reke in potoki, težavno je prečenje. Ko je bilo vreme slabše smo tudi balvanirali na balvanih uro proč od baze čez ledeniško reko. Kljub neuspešnemu poskusu v Pik Plaza so vsi trije pridobili dragocene izkušnje za plezanje oddaljenih sten in predvsem vpogled v razsežnosti tamkajšnjih ledenikov in visokih gora nasploh. Mislim, da so bile pridobljene tudi številne druge izkušnje, ki pomagajo pri lažjem večdnevnem bivanju v gorah.
Odpravo smo izkoristili za to, da smo se spoznali s tem področjem, poiskali vse nam dostopne informacije in dopolnili obstoječi zemljevid, ki smo ga potem predali ITMC. Prav tako smo uspeli povzorčiti geološke, vodne in sedimentne vzorce za kasnejše analize (Alenka, Tina, Blaž S.) v višinskem gradientu ter gradientu sever-jug. Blaž S. je dobil hude bolečine v celi levi nogi, kasneje se je izkazalo, da gre za hernio disci. To ga ni oviralo, da ne bi komandiral, od tu tudi ime. Po vrnitvi je bil urgentno operiran. Za težje vzpone so se krplji izkazali za veliko boljšo alternativo od smučk.
Zahvale:
Največja zahvala gre direktorici Kompas Postojna Maši Miklavčič za vso njeno pomoč, ki smo jo potrebovali pri prevozu v Kirgizistan. Posebna zahvala gre tudi za poseben tretma pri prevozu smučarske opreme (Turkish Airlines). Zahvaljujemo se tudi članom agencije ITMC: Margariti in Ayani za reševanje organizacijskih zapletov, Andreyu za požrtvovalno vožnjo in Tanyi za zares odlično hrano v bazi. Mag. Gregorju Slugi ter Janezu Toniju se zahvaljujemo za natančne vremenske napovedi.
V Kirgizistanu smo preživeli 23 čudovitih dni. Res smo imeli srečo z vremenom. Največ od vsega pa je pomenila ekipa. Če se sedaj ozrem nazaj, resnično dvomim, da bi lahko ponovno sestavil tako odlično ekipo. Res smo se super razumeli in vsaka minuta, ki sem jo preživel v družbi ekipe je bila neprecenljiva.
Sam bi se rad zahvalil tudi svoji cimri, soplezalki (smučarski) in šefici Lenčki. Na začetku sploh nisem vedel kdo bo moj plezalni partner, no na koncu je naneslo, da sva se skupaj odločila da bova na odpravi smučala. Bilo mi je v veselje in zadovoljstvo, da sem imel ob sebi človeka, ki sem mu lahko zaupal in nekoga, ki je imel od mene več izkušenj. Lenčka, hvala ti za vse in upam, da bova lahko kdaj v prihodnosti takšno odpravo tudi ponovila.
Hvala tudi celotni ekipi, ki mi je zaupala organizacijo takšne odprave in upam, da se bomo lahko še kdaj odpravili na kakšno podobno avanturo. Cilji in želje so. Upam, da bo tudi volja.
