Velikost: 140.800 km²
Prebivalstvo: 26,45 milijonov prebivalcev (v Nepalu živi več ljudstev – etičnih skupin)
Uradni jezik: nepalski, angleški
Glavno mesto: Katmandu (700.000 prebivalcev)
Vera: 90% Hindujcev, 5% Budistov, 3% Muslimanov, 2% ostali
Državna ureditev: parlamentarna demokracija
Podnebje: Klimatske razmere so zelo pomembne za obisk Nepala. Oktober - November: to je začetek sušnega obdobja in tudi najprimernejši čas za obisk Nepala; vreme je stabilno, zrak je čist in vidljivost je zelo dobra (iz Katmanduja je mogoče videti visoke gore v bližini) in dežela se ravno začenja prebujati po dogi deževni dobi. Februar - April: je drugi najboljši čas za obisk, je tudi konec sušnega obdobja, vendar pa je ozračje v dolinah umazano (prah) in vidljivost ni najboljša. December - Januar: klima in vidljivost sta dobri, vendar zna biti mrzlo; če se odpravljate v gore morate biti pripravljeni na sneg in mraz, v Katmanduju pa nekateri poceni hoteli nimajo ogrevanja, zato znajo biti večer hladni. Ostali meseci v letu niso primerni za obisk Nepala: Maj - začetek Junija je preveč vroče, deževna doba od sredine Junija - Septembra pa prinaša v višjih predelih oblačno vreme in posledica padavin so blatne poti in ceste.
Relief: Nepal je dežela v Aziji, ki leži med Indijo (na jugu) in Kitajsko oz. Tibetom (na severu). Država meri od vzhoda od zahoda 800 km, najširši del od severa do juga pa meri 23o km. Je majhna, geografsko zelo razgibana dežela, saj je njena najnižja točka komaj 100 metrov nad morsko gladino, najvišja pa je tudi najvišja točka na zemlji – gora Mount Everest (Mt. Sagarmatha), ki dosega 8848 metrov. Gore in hribovja pokrivajo kar 80% celotnega ozemlja v državi, kar predstavlja državi velike izzive. Večina prebivalstva živi zunaj mest, na podeželju in v gorskih predelih in dolinah ( kar 80%). V dolinah pa se prebivalci večinoma ukvarjajo s kmetijstvo, kjer najpogosteje gojijo riž.
Prebivalstvo: Nepal je po zahodnih standardih ena najrevnejših držav na svetu. Ima 26 milijonov prebivalcev in je ena od držav z najvišjo rodnostjo – 600.000 na leto. Vendar je tudi država z zelo veliko smrtnostjo. Povprečna življenjska doba je 52 let. V državi pa je še vedno prisotna spolna diskriminacija; deklice in ženske so brez pravic, dobivajo manj hrane, imajo slabši dostop do izobrazbe in do zdravstvene oskrbe. Velika smrtnost novorojenčkov je tako pogosto posledica slabega telesnega zdravja matere. Šokanten je podatek, da do 5 leta starosti umre več kot 100.000 otrok na leto. To pa je posledica zelo slabega zdravstvenega sistema, neustrezne nege otrok in pogosto podhranjenosti.
Nepalska preteklost se je odvijala zelo burno. Kulturno in zgodovinsko tvori dežela mejo med tibetansko-burmanskimi jeziki in indoevropsko govorečimi ljudmi z Indijske podceline. Stik dveh različnih svetov je ustvaril deželo, ki je enkratna v svoji raznolikosti in tudi danes leži na geografsko in strateško pomembnem območju. Država je meja med dvema svetovnima velesilama, ki sta pogosto tudi v sporih: Indijo in Kitajsko.
Kultura Nepala je doživela svoj višek v 17. stoletju, saj so dolino obvladovale tri mestne državice, ki so bile vitalna vez v trgovanju s tedanjimi močnejšimi sosedami. Tri mestne državice so bile: Katmandu, Baktapur in Patan. Med njimi je prišlo do tekmovalnosti, vendar se je ta končala leta 1768 z združitvijo, ki so jo z nekaj vojaškimi in diplomatskimi zmagami izvedelo vodstvo bojevitega plemena gurk, ki so še danes znani kot odlični bojevniki. Naj povem, da so v tem obdobju v dolini zgradili nekaj najlepših templjev in palač, pred katerimi se danes zbirajo množice turistov in tudi domačinov.
Prebivalstvo: 700.000 prebivalcev
Oktober - November: to je začetek sušnega obdobja in tudi najprimernejši čas za obisk Katmanduja; vreme je stabilno, zrak je čist in vidljivost je zelo dobra (na terasah hotelov je mogoče videti visoke gore v bližini) in dežela se ravno začenja prebujati po dogi deževni dobi. Februar - April: je drugi najboljši čas za obisk, je tudi konec sušnega obdobja, vendar pa je ozračje v dolinah umazano (prah) in vidljivost ni najboljša.
Ker Katmandu ni veliko mesto in je središče mesta zelo strnjeno si ga lahko ogledate tudi peš. Za ogled okoliških templjev in drugih znamenitosti pa je najboljše najeti rikšo ali pa tuk-tuk. To je najbolj poceni prevozno sredstvo. Za malo daljše razdalje lahko uporabite mestne avtobuse, ki so velikokrat prenapolnjeni, lahko pa ustavite kakšnega prijaznega taksista.
V mestu je veliko hotelov, od cenejših pa vse do luksuznih hotelov, kjer ponujajo vse mogoče. Sam sem spal v središču mesta v hotelu Thorong Peak Guest House. Posebnost tega hotela je da leži v zelo mirni soseščini, imajo odlično restavracijo in na vrhu hotela pa veliko teraso od koder vidiš v lepem vremenu okoliške visoke gore. Značilnost hotela je tudi, da v njem biva večina slovenskih alpinističnih odprav (tu lahko srečate Humarja, Karničarja, Grošlja, Berljaka…). Posebej prijazni pa so tudi uslužbenci hotela, od kuharjev, varnostnikov, natakarjev do receptorjev. Občutek imaš kot da si doma.
Katmandu je s sedemsto tisoč prebivalci ekonomsko, kulturno in politično središče himalajske kraljevine. Mesto obdaja cestni obroč imenovan Ring Road, na severu mesta boste našli glavno avtobusno postajo, na skrajnem vzhodu, na večjem griču pa so zgradili edino mednarodno letališče. Za večino potnikov je verjetno tudi prvi stik z državo in mestom samim. Iz Evrope lahko brez postanka priletite v Katmandu le z Dunaja z Austrian Airlines, pa še to ne celo leto. Drugače pa je potrebno obvezno prestopiti v Delhiju v sosednji Indiji, kar vam lahko vzame veliko časa in energije. Sam sem moral celo noč preživeti na letališču v Delhiju. Letališče Tribhuvan v Nepalu je presenetljivo lepo urejeno, tako da pravi utrip mesta začutiš šele, ko zapustiš letališko stavbo in se z razmajanim taksijem pelješ po cestah, kjer je gneča in je vse dogajanje neverjetni kaos. Za približno 3 km do strogega centra mesta lahko porabiš več kot pol ure.
Večina turistov se napoti proti staremu mestnemu jedru, ki leži med reko Vishnumati in Kantipathom, glavno cestno povezavo med severom in jugom mesta. Ta del mesta je zgrajen okoli trga Durbar, kjer je stara kraljeva palača in množica templjev. Tukaj se skoraj vsaki dan zbira veliko turistov, še več pa je domačinov, ki ti na vsakem koraku ponujajo najrazličnejše stvari. Kraljeva družina danes ne živi več tukaj, ampak se je konec preteklega stoletja preselila v novo palačo. Palača danes stoji poleg najbolj urejenega in turističnega dela Katmanduja – Thamel. To je del mesta, ki je nasičen s številnimi trgovinicami, ki ponujajo poceni oblačila, spominke, knjige…Tukaj lahko najdeš skoraj vse, kar si zaželiš. Veliko je tudi restavracij in lokalov, ki pa ne ponujajo toliko domačih specialitet, ampak hrano prirejeno zahodnemu okusu. Tisti, ki želite poskusiti domače stvari boste morali poiskati tipične nepalske restavracije, ven iz samega centra mesta. V tem delu pa ne manjka tudi hotelov, od tistih poceni do malo bolj dražjih, pri izbiri hotela pa pazite na kateri strani boste imeli sobo, saj je hrup na ulicah lahko zelo neznosen. Zelo veliko je tudi turističnih agencij, ki ti ponujajo oglede mesta, organizirajo ti lahko celoten treking v visokogorju, te peljejo v Tibet in Buthan, organizirajo tudi izlete v narodne parke, rafting po rekah v dolini in vožnjo s sloni…
Katmandu je v prejšnjem stoletju prizadel tudi hujši potres. Veliko hiš je bilo porušenih ali poškodovanih, nekatere so zgradili na novo, vendar vse skupaj odstopa od svojega prvotnega videza. Ena izmed značilnosti v Katmanduju je tudi ta, da boste težko našli katero stavbo zgrajeno do konca. Velja namreč pravilo, da lastniku stavbe, ki ni zgrajena do konca, ni potrebno plačevati davkov. Tako imate občutek ob pogledu s sosednjih hribov na mesto, da vidite eno samo gradbišče. Prestolnica se tako ne more primerjati z ostalimi drugod po svetu.
Eden najbolj obiskanih in tudi najbolj razpoznavnih simbolov mesta je zagotovo budistični tempelj Swayambhunath. Leži na vrhu strmega zelenega griča, zahodno od mestnega jedra. Posebnost templja so tudi opice, ki v velikem številu prebivajo v njegovi okolici in s svojimi vragolijami zabavajo obiskovalce, zato je dobil tudi vzdevek opičji tempelj. Na tempelj vodi strmo široko stopnišče, ki je običajno zelo polno. Poleg obiskovalcev in vernikov, boste srečali tudi trgovce, ki poskušajo na vse možne načine prodati svoje blago. Tu so tudi berači, ki upajo na kakšen rupij in razigrani otroci, ki se radi nastavljajo fotografskemu objektivu in ti storitev običajno tudi zaračunajo. Na tem dolgem stopnišču lahko tudi preverite svojo kondicijsko pripravljenost, preden se podate visoko v hribe.
Poleg Opičjega templja sta na vzhodni strani mesta, v bližini mednarodnega letališča tudi zelo obiskana in znana templja Pashupatinath in Bodnath. Prvi je najpomembnejši hindujski tempelj v Nepalu. Vsako leto ga obišče ogromno vernikov iz celotnega Nepala in tudi iz sosednje Indije. Ljudem, ki niso hindujske vere, je vstop v svetišče prepovedan. Na bregu svete reke Bagmati, tik pod templjem pa vsaki dan sežigajo mrtve ljudi. To je za vsakega turista tudi zelo zanimiva dogodivščina. Na eni strani reke leži mrtvec na velikih skladovnicah lesa, na drugi strani pa se zbirajo radovedni turisti, ki s fotoaparati v roki pričakujejo začetek obreda. Najprej mrtveca umijejo v sveti reki, nato gredo z njim trikrat okrog gorišča in šele takrat je vse pripravljeno za sežig. Seveda se mesta sežiga zelo razlikujejo, glede na življenjsko premoženje in stan. Ko je obred končan, reka odplavlja ostanke tistih, ki so se preselili v večnost. V zraku pa se mešata opojni vonj kadil in smrad zažganega mesa. Ta dogodek znajo izkoristiti tudi domačini, saj je okolica templja polna prodajalcev barv, cvetja in drugih obrednih pripomočkov. Ne manjkajo pa tudi hindujski sveti možje, ki posedajo po stopniščih in za vsak pogled v objektiv ti lahko zaračunajo nekaj rupijev. Če pa si iznajdljiv, se plačilo lahko izogneš. Seveda je potrebno, da vidiš vse to plačati tudi vstopnino, ki pa za naše razmere ni velika.
Nekaj bolj vzhodno od Pashupatinatha pa leži budistično svetišče Bodnath. Tu je ena največjih stup na svetu in versko središče šerp in nepalskih Tibetancev. V okolici templja boste našli še nekaj budističnih samostanov, zelo lepe tibetanske hiše na vrhu nekaterih pa lokale z terasami od koder boste imeli čudovit razgled na celotni trg. Ne manjkajo tudi trgovine s tibetanskimi spominki. Bodnath je duhovno zelo povezan z mislijo in delovanjem tibetanskega voditelja Dalajlame in tibetanske prestolnice Lhase.
Tudi poti do templjev so zelo zanimive, saj med potjo lahko opazuješ življenje domačinov, ki živijo v revnih predelih na obrobju mesta. Skoraj vedno jih boste zalotili pri delu, včasih imaš celo občutek da samo delajo in počitka skoraj da ne poznajo. Manjkali pa ne bodo niti razigrani otroci, ki se skoraj večino dneva zadržujejo na ulicah in na nek način živijo iz dneva v dan. Le otroci premožnih družin si lahko privoščijo šolanje in kasneje tudi univerzo. Povedali so mi da je šolnina v Nepalu zelo draga. V nekaterih večjih družinah so lahko zgodi celo to, da svoje otroke, ker jih ne morejo vzdrževati, dajo v rejništvo na podeželje ali pa visoko v hribovite doline. Taki otroci delajo od zgodnjega jutra pa do poznih večernih ur in to vsaki dan. Veliko jih tudi odide za portirje v hribe, ko ti za nekaj dolarjev na dan nosijo tudi do 30 kg težke nahrbtnike. Včasih ob opazovanju teh otrok lahko pomisliš samo to: Ali je vse to sploh mogoče? Mnogo je otrok na svetu, ki se sploh ne zaveda trpljenja njihovih vrstnikov v Nepalu. Prihodnost pa tudi ne obeta nič boljšega.
Drugače pa so ljudje v Nepalu zelo prijazni, nasmejani in vedno so ti pripravljeni pomagati, predvsem turistom. Turizem je tudi edini vir preživetja v Nepalu. Tudi trgovci in ljudje na ulicah niso tako vsiljivi, celo vozniki rikš in taksisti so precej bolj prijazni, kod drugod v azijskih državah. Zelo so veseli vsakega turista, vedno znova te ogovorijo in te vprašajo od kod prihajaš in kam vse si še namenjen po državi. Na poti po Nepalu se mi ni zgodilo da bi me kdo ogoljufal ali ukradel ali pa mi povedal kakšno napačno informacijo. Glede na vse okoliščine (revščina, majhnost…) so ljudje nekaj zelo posebnega. To je tudi eden izmed razlogov zakaj je Nepal tako oseben in lahko vam zatrdim, da tukaj nisem zadnjič. Potem pa so tukaj tudi najlepše gore na svetu…vendar to pa je že druga bolj lepša zgodba.
