Kolumbija - dežela kave, kriminala, naravnih lepot, Escobara in Shakire

Moja velika želja že nekaj let. Končno se je vse poklopilo in celo leto sem se veselil in pričakoval odhod v to prelepo državo v Južni Ameriki. Kolumbija ni na seznamu mondenih turističnih destinacij, vendar iz izkušenj vam lahko zagotovim, da je to lepa in pristna dežela.

Cene so zmerne, domačini pa prijazni. Med 15 dnevnim potovanjem o kriminalu nisem zaznal niti najmanjše sledi. Mislim, da je to varna dežela in jo priporočam vsem, ki si želijo odkriti nekaj pristnega in lepega.

Kolumbija leži na severnem delu Južne Amerike, ima 43 milijonov prebivalcev  in je velika za 60 Slovenij. Lega je tropska, vendar je podnebje zelo različno. Ob karibski obali je zelo vroče in suho. V centralnem delu je zaradi večje nadmorske višine (Andsko gorovje) temperatura okoli 20 stopinj čez celo leto. Domačini temu pravijo večna pomlad. Na jugu, v amazonskem predelu, je  zelo vroče, nad 30 stopinj, vendar je tu zaradi obširnih gozdov poleg vročine tudi veliko vlage.

  

Uradni jezik je španščina in nacionalna valuta je kolumbijski peso ($ COP). Kolumbija se razprostira na 1.141.568km2. Deželo na splošno delimo na 7 regij: Bogota, Boyaca, Karibska obala, Pacifiška obala, Medellin & Zona Cafetera, Cali & jugovzhodna Kolumbija ter Amazonska nižina. 

Vsaka regija ima svojo značilno klimo ter naravo povsem drugačno od ostalih. Ob karibski obali je zelo vroče in suho. V centralnem delu je zaradi večje nadmorske višine (Andsko gorovje) temperatura okoli 20 stopinj čez celo leto. Domačini temu pravijo večna pomlad. Na jugu, v amazonskem predelu, je  zelo vroče, nad 30 stopinj, vendar je tu zaradi obširnih gozdov poleg vročine tudi veliko vlage. 

Le malo je dežel, ki ponujajo takšno raznolikost: od karibsko-pacifiških plaž, puščave na severu, zasneženih gorskih verig, planot in hribovij do Amazonske nižine in južnih tropskih parkov. Država je iz turističnega vidika relativno še nepoznana, toda naj vas to ne zaslepi. Če države ne najdete med priljubljenimi turističnimi destinacijami, še ne pomeni da tam ni turistov in infrastrukture. Ravno nasprotno! 

Dežela je super organizirana za potrebe domačih turistov in teh ni malo (Kolumbijcev je 43 mio)! Hoteli so lepi, urejeni in čisti, ulice so varne in narava je osupljiva. Dežela preprosto ponuja preveč, da bi si jo lahko v celoti ogledali na enem potovanju. To je preprosto nemogoče saj so razdalje prevelike in je znamenitosti preveč. Vendar smo kljub temu uspeli za vas izbrati le najlepše kotičke te krasne dežele.

Pristal smo v prestolnici Kolumbije v Bogoti, ki šteje 10 milijonov prebivalcev. Mesto je sicer simpatično in glede na to, da je veliko, moram reči, da ni posebne gneče. Za ogled mesta sem si vzel dva dni. Naj tu še omenim, da je hrana v Kolumbiji podobna naši, s tem, da ima veliko lokalnih začimb, ki ji dajo karakterističen prijeten okus. 

Na desetine vrst tropskega sadja je mogoče dobiti na vsakem koraku. Naravni sokovi iz svežega sadja pa so prava poslastica. Steklenica mrzlega piva v povprečju stane manj od evra. Če boste kdaj v Bogoti, vam priporočam ogled muzeja zlata, kjer boste izvedeli veliko zanimivosti iz zgodovine Kolumbije.

Pot pod noge in že sem bil v Guatapeju. Gvatape je znano po preminulem kralju mamil Pablu Escobarju. Neverjetna je njegova življenjska pot. Začel je s tihotapljenjem marihuane iz Peruja v Kulumbijo, kjer jo je predeloval in nato pošiljal v ZDA. Sledilo je obdobje obračunavanj med raznimi klani in v nekaj letih je Escobar pridobil monopol na celotnem teritoriju in s tem postal zelo vpliven človek. Njegovo premoženje se je vrednotilo na 27 milijard dolarjev. Leta 1987 so ga oblasti s pomočjo Američanov ubile. 

Ogledal sem si njegov ranč "Hacienda Napoles", kjer je prebival in od koder je vodil svoje posle. Na svojem ranču si je dal narediti tudi živalski vrt in zabavišče, ki še danes delno delujeta. Domačini so Escobarja ohranili v lepem spominu, saj jim je gradil šole, vrtce, ceste, bolnice itd. Zanje je bil neke vrste Robin Hood. Pot me je vodila nazaj na letališče v Bogoti, kjer se poletel na sever države v prečudovito mestece – Cartagena.

Cartagena leži ob Karibskem morju in je eno najlepših starih kolonialnih mest z bogato zgodovino (vojne za osamosvojitev z okupatorsko špansko vojsko). Stari del mestnega jedra (Unesco) je zelo lepo urejen, hiše so poslikane s prijetnimi pastelnimi barvami in jih krasijo karakteristični leseni balkoni. Vse pa je obdano z mogočnim obzidjem, s katerim so se skušali braniti pred pirati. 

Hrana je odlična, posebno morska, cene nekoliko višje kot drugje v Kolumbiji, vendar še vedno nižje kot pri nas, pa tudi zabave zvečer s prijetno muziko ne manjka. Prvi dan sem si ogledali mesto, drugi dan pa sem se s čolnom odpeljali na Playo Blanco in otok Rosario. Tam je bilo nekaj več obiskovalcev, kot smo jih bili vajeni v Kolumbiji, za kar je kriva verjetno bela peščena plaža z modro vabljivim morjem.

Sledila je vožna v mesto Medellin. Ker je bila pot dolga (več kot 800km), sem se odločil, da grem kar z nočnim busem. Vožnja je trajala skoraj 13 ur, vendar ni bila prenaporna. Nekdaj »trdnjava« mamilarskega kartela, danes najinovativnejše mesto na svetu z mrežo tekočih stopnic in žičnice.

Drugo največje kolumbijsko mesto z 2,7 milijona prebivalcev si je po raziskavi ameriškega Inštituta za urbano okolje prislužilo naziv najinovativnejšega mesta na svetu. Inštitut je sestavil seznam mest na podlagi osmih meril kot so kultura, infrastruktura, možnosti izobrazbe ter nato seznam zožil na 25 mest in sodbo najinovativnejšega mesta prepustil javnosti. Mesto je res nekaj posebnega, v mesto veliko ljudi, povsod glasba in polne ulice najrazličnejših prodajalcev. Za lažji pretok po velikem mesti skrbi sodobna podzemna železnica ki te v manj kot 15min pripelje iz S dela mesta v J del. Zelo veliko je v mestu in po lokalih glasbe, jaz pa sem si ga izbral tudi kot izhodišče za ogled nekaj znamenitosti v okolici. Prva med njimi sta bila vasica Guatape in velikanska skala s stopnicami – El Penol.

V jutranjih urah se najprej z metrojem odpravim na avtobusno postajo na S mesta, kjer se z lokalnim busom odpravim do mesta Guatape. Od tukaj se povzpnem na monolit El Penol, ki je visok 200 m in na čigar vrh vodi 650 stopnic. Iz vrha je krasen razgled na okoliška jezera in pokrajino v okolici kraja Guatape, ki turistom ponuja zelo veliko. Povratek nazaj v Medellin in priprava na nov dan, saj je sledila pot na jug Medellina v 5 ur oddaljeno vasico Jardin.

Jardín je lahko idealno mestece s svojimi pisanimi kolonialnimi stavbami, toplim podnebjem, bujnimi zelenimi griči, prijaznimi ljudmi, družabni trgom pred katedralo, kavnimi nasadi, nizkimi cenami, ki lahko privabijo marsikaterega tujca. Vendar jih tukaj še ni veliko. V času mojega bivanja v kraju sem jih mogoče videl pet ali šest, kar meni daje še poseben čar. Vasica še ni odkrita in je zato še bolj mamljiva. Domačini iz večjih mest pogosto obiščejo vasico ob vikendih, med tednom pa ne boste srečali nobenega, samo prijazne domačine. To pa pomeni, da ne obstajajo trgovine s spominki, čeprav boste našli nekaj hoteli in nekaj vodnikov, ki so pripravljeni, da vam pomaga raziskati okolico. Vendar jo lahko spoznaš in občuduješ kar na lastno pest, saj imajo zelo lepo označene poti in turistične znamenitosti.

V kraju sem preživel čudovite tri dni in sledila je dolga in naporna pot čez prelaz La Pocha proti drugi znamenitosti na moji poti – Salento.

Salento je majhno, živahno in prijetno mestece. Pravi raj za ljubitelje trekinga, jahanja in gorskega kolesarjenja. Narava je nedotaknjena, enkratna in čudovita, reke pa čiste. Pokrajina je zaradi precejšnje nadmorske višine in svežega zraka kristalno zelene barve. Odpravil sem se na enodnevni treking v dolino najvišjih palm na svetu (nad 50m). Po končanem trekingu se je prilegel velik zrezek z mrzlim lokalnim pivom Club Colombia. 

Za razliko od trekingov v jugovzhodni Aziji je tu zvečer zelo veselo. Namreč zelo veliko je zabavišč s prijetno tipično lokalno glasbo "ranchero". Turisti pa so večinoma domačini, tujcev je zelo malo. V Salentu sem si ogledali plantažo kave. Kot veste, najboljša kava prihaja prav iz Kolumbije. Gojenje kave je težak posel, goji se v zelo težavnem hribovitem  svetu. Kava se obira kontinuirano, vsako zrno posebej, ko dozori, in je najboljša, če jo obiramo, ko dežuje.

Moja pot po Kolumbiji se je počasi bližala koncu, potrebno je le še priti z lokalnim buson do kraja Armenia od koder sem z letalsko družbo Avianca odletel proti Bogoti, si še malce ogledal mesto, nakupil še zadnje spominke in se odpravil na dolgo pot nazaj v Evropo in Slovenijo.

NEW YORK 2015

Že nekaj let sem si zelo želel obiskati Kolumbijo, vendar je vedno kaj prišlo vmes. Ali je bila to služba, drage letalske karte ali pa kaj tretjega. Že spomladi sem na netu našel zelo poceni akcijo, ki jo je ponudila letalska družba Delta Airlines in nisem prav veliko razmišljal in sem v nekaj dneh kupil karto. Dodan plus te karte je bil postanek v New Yorku.

Štartam 21.11. v Benetkah in se preko Pariz odpravim v New York z največjim letalom nas svetu z Airbusom A380 letalske družbe AirFrance.

Na letališču JFK pristanemo v poznih popoldanskih urah in se po dokaj stresnih carinskih formalnostih odpravim z metrojem v Brooklyn, kjer sem si preko AirBnB-ja rezerviral prenočišče pri domačinki z imenom Mante. Kljub pozni uri in utrujenosti, se odločim, da grem še isti večer na Times Square. Še prej pa me Mante preseneti z odlično večerjo. Z metrojem grem direktno v center mesta, saj je bila sobota in rekel sem si zagotovo bo na trgu veliko ljudi. Ura je bila že krepko čez polnoč in v mesto veliko ljudi. Poseben občutek in trenutek ko se zaveš, da si vesel, da ti je vse to uspelo. Okrog tretje ure zjutraj pridem nazaj do postelje in v trenutku zaspim.

Spanec je bil kratek, mogoče časovna razlike, mogoče pa tudi vznemirjenje, da sem spet po dolgem času na poti. Začnem z ogledom mesta. Najprej sem odpravim v predel Chinatown, prečim tudi Manhattan Bridge in sem zopet v Brooklynu in se potem dokaj hitro preko Brooklyn Bridge-a vrnem nazaj na Manhattan. Tukaj si v strogem spodnjem delu Manhattna ogledam finančni del in spominsko ploščo ob napadih 9/11. Sledil je sprehod do pristanišča od koder se z ladjo odpravim na otok Staten Island samo zaradi tega, da sem si lahko od blizu ogledal kip svobode, saj je ladja zastonj.

Po vrnitvi z otoka nazaj na Manhattan se z metrojem odpravim do Chealsa marketa in tudi do pešpoti miru in prijateljstva. Tukaj je veliko mini marketov in odlična izbira hrane. Počasi se je začelo že temniti, zato se odpravim nazaj do Times Square-a in se nato z metrojem zapeljem do Barclayds Arene, kjer sem si ogledal NBA tekmo in sicer derbi vzhode skupine med domačimi Brooklyn Netsi in Boston Celticsi. Zmaga domačinov in rezultat 111:102.

Zadnji dan obiska v New Yorku začnem z prečenje mosta Williamsburg Bridge in nadaljujem v spodnji del mesta, kjer se z dvigalom dvignem do najvišje točke New Yorka – obiščem znameniti Observatory One World, kjer je vstopnina 30$ in v ceni je vštet po moji oceni najboljši razgled mesta v New Yorku. V samo 47s te dvigalo pripelje v 102. nadstropje. Razgledi pa res neverjetni…

Po ogledu se sprehodim še po 5. aveniji do Centralnega parka. Najamem kolo in 2 uri kolesarim po tem čudovitem parku. Sledil je še skok do glavne železniške postaje (Grand Terminal), mestne knjižnice in Bryant parka, kjer je v zimskem času postavljeno drsališče. Čas v New Yorku zelo hitro beži in že je bila na sporedu tekma NHL med NY Rangersi in Nashville Predatosi v znameniti dvorani Madison Square Garden.

Obiska New Yorka je bilo počasi konec. Skočim še enkrat do Times Square-ja in potrebno je bilo še spakirati, saj je naslednji dan sledil let proti Kolumbiji. Zjutraj se zbudim, v bližnji zajtrkovalnici pojem zajtrk in se z metrojem in busom odpravim do letališča La Guardia  od koder se z letalsko družbo Delta preko Atlante odpravim v glavno mesto Kolumbije – Bogoto. In moja pot po Kolumbiji se je lahko začela.