Košutica

Vremenska napoved je bila bolj slaba. Snega pa tudi ni bilo zadosti za kakšno resno plezarijo oz. kakšno prečenje. Ker je bila ob 17.00 uri v Kranju še tekma svetovnega pokala v plezanju smo cilj podredili, tako da smo ujeli tudi tekmo.

Tini, Jani in Janji predlagam, da gremo na Košutico, ki se razprostira med Ljubeljem in V. vrhom. Avto smo pustili pred začetkom vzpona na Ljubelj, kjer se ponavadi pusti avto, ko se gre plezat grape v V. Vrhu. Najprej jo mahnemo do planine Korošica. Tukaj pa se odločimo za krožno turo, tako da smo prečli celoten greben Košutice. Ko pridemo na Hajnževo sedlo, ki leži pod V. Vrhom zagledamo tudi tablo, ki še vedno opozarja na državno mejo.

Od tukaj pa kar direkten spust čez zasneženo grmičevje proti avtu. Planini Korošica se izognemo, ker se odločimo, da gremo raje na pivo v Tržič. Glede na razmere je bila tura kar luštna in zabavna.

Vrh Snežne konte

Tina, Borut, Rok, Moki in jest, smo šli nabirat kondicijo v Julijce. 10 urna hoja po snegu in od tega več kot polovica gaženja do jajc so nas dodobra utrudili, vseeno smo osvojili Vrh Snežne konte- malo manj znan vrh v Julijcih v neposredni bližini Triglava in Kredarice.

Le dva dni nazaj je napadlo po podatkih na internetu 80cm snega, vendar ga je bilo po naših ocenah veliko več. V dolini smo proti vrhu štartali prvi. Prvotni cilj je bil sicer vrh Rjavine, vendar smo po dobri uri hoje ta cilj spremenili. Do planine Zg. Krma je še nekako šlo, od tukaj naprej pa je bila hoja proti Krederici pravo umiranje na obroke.

Snega je bilo več kot en meter, pa tudi zgaženo ni bilo čisto nič. Tako smo hodili v koloni in se izmenjevali na vsake 15 minut. Velik je blo smeha in fuflanja. Vlekli proti vrhu smo se pa tudi kot polži, ampak ni blo panike, saj smo imeli prečudovit jesenski dan.

Hodili pa smo tko zelo dolgo, da smo da avta v Krmi prišli v čisti temi. Ampak je blo luštno in zabavno.

Šplevta – Dovški križ – Bivak II

Fuflar's junajted oz. trio fantasticus smo se odpravili na eno kondicijsko turo. Fufi-Moki, največji fuflar-Rok in malo manjši fuflar-jst smo malo preštudirali kam bi se lahko odpravili, na koncu pa smo se odločili za moj predlog – Poldov Rovt – Brinova glava – Šplevta – Dovški križ – Bivak II – Poldov rovt.

Rok je sicer predlagal, da bi osvojili Prisank po Hanzovi poti, vendar smo se v zadnjem trenutku zaradi novo zapadlega snega, nizkih temperatur in senčne lege odločili, da raje pojdemo nekam na sonce.

Ves čas hoje proti Šplevti nas je spremljalo sonce, temperature so bile ravno pravšnje, družba pa itak zakon. Do sedla pod Šplevto smo opazovali tudi gamse, snega pa je bilo tudi vedno več. Na sedlu se odločimo, da je časa še dovolj, da osvojimo še Dovški križ.

Pred vrhom Dovškega križa smo osvojili še novo imenovani vrh Velika Fuflca in ji izmerili višino 2480 mnv, do sedaj je ta vrh veljal kot predvrh Dovškega Križa, ker pa je bil to fuflarski dan smo zadevo vzeli v svoje roke.

Na vrhu smo imeli prečudovit razgled na vse strani, sončno in ne preveč mrzlo vreme. Na poti v dolino osvojimo še vrh Šplevte, se sprehodimo mimo bivaka II, potem pa gasa po melišču v dolino. Mokijeva ura nam pokaže, da je bilo spusta po melišču za 800 višinskih metrov, to pa pomeni, da smo bili v dolini v manj kot dveh urah. Odličen fuflarski dan!