12. december 1999

LONDON – prestolnica Anglije

London je hitro spreminjajoče se mesto, v katerem lahko iz dneva v dan vidite in doživite kaj novega, kljub temu pa ohranja globok in živahen smisel za zgodovino. Prvi vtis o mestu mogoče ni najbolj navdihujoč. Ko pridete v mesto, vas morda presenetijo množice ljudi, gost promet, reveži in brezdomni najstniki, ki prosijo za denar ob vznožjih tekočih v podzemni železnici. Vendar boste kaj hitro ugotovili, da je London mesto z več zelenih površin, kot jih ima večina drugih mest, z dovolj kulture za vsak okus, s kulinarično ponudbo, ki zajema vse svetovne nacionalne kuhinje, ter z vznemirljivo prihodnostjo, saj nekatere četrti prestolnice dobivajo povsem novo podobo.

London je najbolj prazničen ob nedeljah, ko je razmeroma miren in ko poslovneži s prijatelji pijejo pivo v pubih ter gredo potem domov večerjat govejo pečenko in jorkširski narastek. London je najlepši spomladi ali zgodaj poleti, ko parke prekrivajo preproge narcis in žafranov. Prijetnega videza je tudi ponoči, še zlasti, če ga gledate z Waterloojskega mostu, od koder se vidijo osvetljeni glavni spomeniki na nabrežju Temze, imenovanem Embankment.

Londonske četrti

London je razdeljen v več četrti, vsaka ima svoj poseben značaj, od trgovskega v Cityju do političnega v Westministru. Kadar iščete kak naslov, vam lahko marsikaj pove že poštna številka. Območja v zahodnem, središčno-zahodnem in jugozahodnem delu Londona so označena s črkami W, WC in SW, ki sledijo imenu ulice, zraven pa imajo tudi številko, ki je tem nižja, čim bolj je naslov bliže središču mesta. Naslovi s črkami E (vzhod) in EC (središče-vzhod) se nahajajo v Cityju, severozahodni London (NW) pa obsega četrti, kot je Hampstead. Čim višja je številka, tem bolj na obrobju mesta se nahaja naslov. London deli na dvoje reka Temza in večina stvari se dogaja na njenem severnem bregu. Kjer koli v predelih West End, Knightbridge, Bayswater in Victoria boste zlahka našli glavna nakupovalna središča in turistične zanimivosti.

Vreme in najboljši čas za obisk

Kadar koli se boste odločili za obisk Londona, vzemite s seboj dežnik in pelerino. V zadnjih nekaj letih je londonsko vreme postalo popolnoma nepredvidljivo. Tradicionalno najbolj deževen mesec je november. Precej dežja je tudi julija in avgusta, povprečna poletna temperatura pa je 22ºC. Najbolj suha meseca sta marec in april, kljub temu da ste morda slišali za aprilske plohe. Pozimi lahko včasih zapade sneg, vendar to ni zanesljivo.

Prevozi po mestu

Najcenejši in najhitrejši način prevoza je podzemna železnica (tube). Ta teče globoko pod tlemi prestolnice. Z njo se vsak dan vozi dva in pol milijona ljudi: Ima nekaj manj kot 300 postaj; tiste v središču mesta so posajene zelo na gosto. Na vlake vam ni treba dolgo čakati, vendar je v njih ob konicah neprijetna gneča.Podzemna je razdeljena na več prog, ki so na zemljevidu označene z različnimi barvami in zato lepo vidne. Proge se križajo, zato brez težav

Presedate z vlaka na vlak, čeprav to na nekaterih progah pomeni, da morate iti skozi dolge (dobro osvetljene) hodnike ali se večkrat peljati s tekočimi stopnicami. Končna postaja je označena na sprednjem delu vlaka in na tabli nad peronom. Na večini postaj so avtomatske zapornice, ki se odprejo, ko vanjo vložite vozovnico. Vozovnice za v eno smer ali povratne vozovnice morate kupiti na postaji, preden greste na vlak. Podzemna železnica se povezuje z vsemi glavnimi železniškimi progami.

Mestni avtobusi (dvonadstropni) ponujajo lep razgled na mesto, z njim pa se vsak dan prepelje veliko število potnikov. Na avtobusnih postajah je napisan vozni red posameznih številk, pri rdečih postajališčih »na prošnjo« pa morate pritisniti na gumb oziroma dvigniti roko. V osrednjem Londonu je 66 km avtobusnih prog, tako da lahko avtobusi (in taksiji) vozijo tudi, ko ves promet stoji v prometni gneči. Vsi nočni avtobusi, na katerih morate vozovnico plačati ob vhodu, se ustavijo na Trafalgarskem tgu.

Londonski taksiji so črni ali temno rjavi z belo tablico z dovoljenjem na zadnji strani. Ustavite jih lahko, kadar imajo prižgan rumen znak »taxi« na strehi.Zunaj glavnih postaj in večjih hotelov so razvrščeni v kategorije.

Zanimivosti mesta

British Museum – Britanski muzej je eden največjih in najzanimivejših muzejev na svetu, z neizmerno zakladnico eksponatov, naj omenim le obdobje pradavnine na tem področju, egipčanske mumije, islamsko umetnost, ter antične, grške in rimske predmete.

Madame Tussaud´s – je ena najbolj priljubljenih londonskih atrakcij z voščenimi lutkami v naravni velikosti (njihovo zbirko nenehno dopolnjujejo), ki predstavljajo znane ljudi, zgodovinske osebnosti, filmske zvezde, športnike in glasbenike. Zraven spada tudi soba grozot, v kateri so rekonstrukcije nekaterih strašnih in zgodovinskih zločinov. Dobite vstopnico tudi za sosednji planetarij. Značilnost muzeja: dolge vrste.

Nacional Gallery – v Narodni galeriji je shranjena ena najlepših zbirk zahodnoevropskega slikarstva iz obdobja od leta 1259 do leta 1900. 16 mojstrovin je predstavljenih tudi v informacijski brošuri Kratek obisk v Narodni galeriji.

Victoria and Albert Museum – je izreden muzej evropskih in orientalnih dekorativnih in lepih umetnosti ter oblikovanja, ki obiskovalcu predstavi zgodovino oblikovanja stekla, izdelovanja pohištva in nakita, tekstila in oblačil vse od obdobja zgodnjega krščanstva do današnjih dni. Med sedem kilometrskim sprehodom si lahko ogledate predmete z vseh koncev sveta. Imajo tudi zbirko akvarelov in kipov ter tekoče razstave.

Hampton Court Palace – Palačo s tisoč sobami je leta 1514 kupil kardinal Wolsey. Bogato je okrašena s tapiserijami in na debelo obita s pozlačenimi stropi. Kasneje jo je razširil Henrik VIII, ki je dal zgraditi »the Great Hall«, ter za njim leta 1689 še londonski graditelj cerkva Christopher Wren. Palača je polna razkošnih državnostih soban, tapiserij in slavnih slik ter stoji sredi čudovitih, skrbno negovanih vrtov.


Big Ben – verjetno največja atrakcija Londona in najbolj znana ura na svetu. Dobil je ime po siru Benjaminu Hallu, ki je naročil izdelavo ogromnega zvona. Pod njegovim vodstvom so leta 1859 dokončali delo na 96 m visokem stolpu. Najlepši je, zvečer, ker je osvetljen.

Buckingham Palace – v palači stanuje kraljica; kadar je doma z okna palače plapola kraljevski prapor. Palačo lahko obiščete le avgusta in septembra, ali če ste posebej povabljeni. Lahko pa vsak dan ob 11.30 zastonj gledate menjavo kraljeve straže.

Houses of Parlament – Westministerska palača obsega zgradbi spodnjega in zgornjega doma parlamenta. Med zasedanjem parlamenta lahko obiščete Stranger´s Gallery, vendar je pred vhodom velikokrat nepopisna množica ljudi, ki čakajo v vrsti za ogled galerije.

St. Paul´s Cathedral – To je največja in najbolj znamenita cerkev v Cityju. Tukaj sta pokopana Nelson in vojvoda Wellingtonski. Z Whispering Gallery je krasen pogled na notranjost cerkve. Do kupule se pride po več kot šesto stopnicah, vendar je vredno, saj je pogled navzdol prekrasen. V času obiska so jo prenavljali.

Tower Bridge – gradili so ga osem let in odprli leta 1894. Z nadhoda (do njega pelje dvigalo), speljanega čez Temzo preko vrhov obeh stolpov, je čudovit razgled na London. V njem so različne razstave, ogledate pa si lahko tudi viktorijanske strojniške prostore z izvirnimi parnimi črpalkami. Masiven dvižni del dvignejo, kadar pod njim plujejo večje ladje.

Westminister Abbey – V opatiji so bili kronani ter v njenih grobnicah pokopani slavni kralji in karljice, med njimi Elizabeta I. Zanimivosti so prestol, Pesnikov kot in škotski prestol Stone of Scone. Imajo tudi center za čiščenje medenine.

Hyde Park – je bil nekoč lovski gozd Henrika VIII. Zanj so značilne obsežne travnate površine, sredi parka pa leži jezero Serpentine. To je največji park v središču Londona, kjer domuje presenetljivo veliko vrst ptic. Lahko najamete konja in jezdite po Rotten Rowu, zaveslate s čolnom po jezeru ali pa prisluhnete pouličnim govorcem na Speaker´s corner.

St. James´s park – park z jezerom in lepim pogledom na Buckinghamsko palačo je najstarejši od kraljevih parkov. Ob Mallu se združi s parkom Green, ki se razteza vzdolž Piccadillyja.

Covent garden – je strnjena četrt v središču Londona, poleg znamenitega Soha. Covent Garden privablja številne turiste, ki se gnetejo na tlakovanem trgu, ko gredo po nakupih na osrednjo tržnico (s svojevrstnimi trgovinicami) in si ogledujejo brezplačne poulične predstave. Ob koncu tedna prodajajo tukaj tudi izdelke ročne obrti in starine.

Camden Town – je svetovljansko stanovanjsko naselje, ki ga ob nedeljah preplavijo množice obiskovalcev boljšega trga pri Canden Lock ali tistih, ki so se prišli popeljat z ladjo po Regent´s kanalu. Do središča Londona je le nekaj postaj vožnje s podzemno železnico. Tu po ugodnih cenah dobite grafike, oblačila, obutev, knjige in podobno…

Greenwich – do Greenwicha pridete tako, da prečkate Temzo v predelih Docklands in Isle of Dogs in sicer po tunelu za pešce, ki je speljan pod reko in je bil zgrajen leta 1897 za delavce v West India Docks. Med zanimivostmi so zgodovinska ladja Cutty Sark, National Maritime Museum in Old Royal Observatory. Z Greenwicha plujejo ladje vse do Westministra.

7. marec 1999

MEHIKA – po poteh Majev

Mehika je dežela najrazličnejših kultur, dežela s številnimi obrazi, dežela nasprotij. Neskončne peščene plaže, vedno zelen deževni gozd, edinstvene igre narave. Ob treh morjih, Pacifiku, Atlantiku in ob Karibih, nudi ta dežela ne le čudovite plaže, ampak tudi edinstveno raznolikost narave: s snegom pokriti vulkanski vrhovi, mogočne gorske cone, rodovitna polja, pa tudi puščave, gozdovi kaktej, močvirja in pragozdovi očarajo vsakega obiskovalca. Milijonska mesta, kjer ti zastane dih in na drugi strani prvotno, vaško življenje. Sožitje verskih religij in staroindijanskih verskih predstav v svoji pestri barvni paleti, izvirnost praznovanj in tržnic, vse to obiskovalce te dežele še vedno očara.

Politična uredite: Zvezna predsedniška republika z dvodomnim parlamentom. Neodvisna je od leta 1821. Deli se na 31 zveznih držav in zvezni distrikt okoli glavnega mesta.

Vizum: Vizum ni potreben, imetniki navadnih potnih listov vizuma ne potrebujejo kot turisti do 3 mesecev, z namenom poslovnega poslovanja ali tranzita pa največ 1 mesec.

Podnebje: Na severu Mehike se nahaja subtropsko in puščavsko podnebje, na jugu pa tropsko. Deževna doba traja od maja do novembra, zapade pa 745 mm padavin letno. Na jugu je povprečna temperatura okoli 25ºC, v juliju pa 28ºC. V prestolnici Mehike so temperature precej nižje, saj je januarja 12ºC, julija pa 19ºC.

Najboljši čas za obisk Mehike je od februarja do junija, pred deževnim obdobjem. Idealni mesec za uživanje na plaži je november, saj je vreme sveže, cene pa nižje kot sredi decembra, v glavni sezoni.

Jezik: Uradni jezik je španski, govorijo ga skoraj vsi prebivalci. V večjih turističnih mestih nekateri domačini govorijo angleško, vendar je vseeno znanje španskega jezika v Mehiki precejšna prednost. Vsaka izmed 57 skupin v Mehiki pa govori svoj jezik, a mnogi znajo tudi špansko.

Ljudje: Ljudje v Mehiki so zelo prijazni, vedno nasmejani. Njihova toplina je radodarnost sta pravi dar za vsakega obiskovalca te dežele. Ponavadi se pozdravijo s stiskom roke, nekateri pa se tudi objamejo, ženske pa se tudi poljubljajo na lice. Njihova toplina lahko preide tudi na vas. Nekateri lahko celo delijo hrano s teboj, drugi pa vas že zelo hitro lahko povabijo na kakšno praznovanje.Družina je visoko cenjena v Mehiki in tvori center družabnega življenja v Mehičanov. Oče se smatra za glavo družine in mehiški moški so pogosto zaščitniki žensk. Mehičani imajo močan občutek nacionalne pripadnosti in zanje Mehika ni njihova vlada, temveč zemlja po kateri hodijo, hrana, ki jo jedo, je njihova zgodovina, glasba in vsa lepota pokrajine. Zdi se, da vsi poznajo vse cvetlice in živali, pa tudi vsako besedo narodne pesmi. Tudi regionalna pripadnost je precej močna, rivalstva so pogosta. Celo njihovi vzdevki nakazujejo, od kje prihajajo.

Denar: Denarna enota je mehiški peso, ki se deli v 100 centavov. V Mehiki najdete kovance po 1, 2, 5, 10 pesov. Poleg kovancev za peso obstajajo tudi manjši kovanci po 5, 10, 20 in 50 centavov. Od bankovcev najdete bankovce po 20, 50, 100, 200, 500 pesov. Priporočljivo je ves čas nositi majhne kovance in bankovce za napitnine in manjše nakupe. V trgovinah, taxijih in na avtobusih pogosto nimajo drobiža za vračanje. V turističnih predelih pogosto lahko plačujete tudi z ameriškimi dolarji. Zelo dobro se obnesejo tudi potovalni čeki, vse bolj popularno pa je plačevanje s kreditnimi karticami. Najboljše menjave so v bankah. Nekatere banke menjajo le ob določenih urah. V vsakem kraju so tudi menjalnice in so alternativa, če so banke zaprte (ob vikendih). Barantati se da za vse, le avtobusi in vstopnine imajo fiksno ceno. Pomembno je vedeti, da so v nedeljah muzeji, piramide…zastonj, zato se splača dražje obiske opraviti prav ta dan.

Prenočevanje: Hoteli – cenejši hoteli se gibljejo od 6-20$ za dva, odvisno ali je v sobi tuš ali ga ni, na jugu so sobe s klimo za 2-4$ dražje. Privat sobe – v manjših mestih so lahko precej cenejše od hotelov in pogosto tudi bolj čiste. Kampiranje je možno samo na črno, saj označenih kampingov nisem opazil.

Prehranjevanje: Najcenejše restavracije so ob/na tržnici. Tam je ponavadi veliko domačinov in je hrana vedno sveže pripravljena Za fast food lahko štejemo poulične prodajalne pečenih piščancev, kjer lahko dobiš soliden obrok s pijačo za 2$. Normalno dnevno kosilo stane 2-4$. Priporočam TACOS – v palačinko (tortillo) zvit slasten nadev iz različnih vrst mesa, omak in zelenjave. ENCHILLADA – večja palačinka, še sir in fižolova mezga. HUEVOS A MEXICANA – jajca z čilijem (ponavadi sploh ne pečejo), tortillami in fižolovo mezgo. Vedno jejte tam, kjer jedo ostali. Oni že vedo zakaj. Vodo je večinoma potrebno kupovati ustekleničeno, ponekod pa je dobra tudi iz pipe.

Varnost: Na osnovi političnih napetosti znotraj države obstaja za popotnike rizik, da ste lahko nehote vpleteni v kakšen spor. To še posebej velja za mehiške zvezne države Chiapas, Campeche, Guerrero, Oaxaca in Estado de Mexico. Delež kriminalističnih prekrškov, predvsem v mestih kot je Mexico City, je zelo visok. Izogibajte se mestnim četrtim predvsem ponoči in ne nosite s seboj velike količine denarja, predvsem pa bodite pozorni na mestnih avtobusih in na podzemni železnici v glavnem mestu. Če ste slučajno žrtev roparskega napada, izročite svoje dragocenosti brez pregovarjanja in se raje odrecite junaškim podvigom.

Razlog za obisk Mehike:

V Mehiki si lahko privoščite prave avanturistične počitnice – lahko se sprehodite skozi džunglo, plezate na vulkan ali pa obiščete arheološko mesto (kar 154 jih je odprtih za javnost). Lahko se odločite tudi za uživanje v naravi katerega izmed narodnih tropskih parkov ali pa za kopanje v toplem karibskem morju.

Mehika je tako raznolika in ponuja toliko različnih možnosti, da je vaša največja težava odločiti se, kam se podati. Mehika preseneti vsakogar, ki prvič obišče to deželo, predvsem prijaznost ljudi, udobnost nastavitve in ugodne cene. Njena magija je tudi v sproščenem in naravnem ritmu življenja, ki je idealen za počitnice. Naravna lepota in arhitekturne znamenitosti pa se kosajo, ali pa celo presegajo značilnosti najbolj obleganih in turistično obiskanih krajev sveta. Moje prvo srečanje z Mehiko je razlog, da so moja potovanja postala stalnica mojega življenja. Upam,da bo tako tudi v prihodnje!

Naravne znamenitosti Mehike:

Mexico City – Za glavno mesto Mehike velja: ali ga vzljubiš, ali pa zasovražiš. Največji problem mesta sta zagotovo promet in onesnažen zrak. Zlasti promet je zelo priljubljena tema, najprej zato, ker je težko verjetno, da bo kdorkoli na zmenek prišel točno. Gneča je res neznosna. Po mestu kroži prek 4 milijone osebnih avtomobilov, prek 100.000 registriranih taksijev, kdo ve, koliko nerigistriranih in ničkoliko avtobusov. Zaradi tega je onesnaženost zraka že velikokrat prekoračila dovoljeno mejo. Vlada je skušala problem rešiti tako, da vozilo enkrat na teden ni smelo voziti, odvisno od zadnje številke na registrski tablici. Posledice tega pa so bile ravno obratne. Ljudje so namreč v veliki večini kupili še eden avtomobil, za dneve, ko prvi ni bil vozen.

Vendar pa ima mesto tudi lepše strani. V mestu si lahko ogledate Palacio de Bellas Artes (mestna koncertna dvorana), Nacionalni antropološki muzej, spomenik revoluciji, Templo Mayor (ostanki naselbine Aztekov), San Angel in Coyoacan. San Angel je okoliš, ki ohranja nekaj najimenitnejše starodavne arhitekture. Sprehajaš se lahko po labirintu ulic v katerem lahko ustaviš čas na ulici s knjigarnami rabljenih knjig, v centru mesta je tudi trg z Catedral Metropolitana (zocalo), ki je center življenja vsakega mehiškega mesta, kjer te čez dan s svojim indijanskim plesom življenja uročijo v pisane noše opremljeni potomci Indijancev, proti večer pa prostor zavzamejo brezplačne plesne šole, ki ob opojnem dimu starodavnega kadila ohranjajo mistično vzdušje še takrat, ko je trg že skoraj prazen. In ko sonce zaide, mesto postane nevarno, zato ni priporočljivo hoditi naokoli. Kriminala v mestu je kar veliko…

Chichen Itza – Na polotoku Jukatan med Mehiškim zalivom in Karibskim morjem leži Chichen Itza. To je verjetno eno izmed redkih majevskih najdišč, ki je (zaradi lahke dostopnosti) temeljito raziskano. Obsega več zgradb: Tempelj vojščakov oziroma Tempelj tisočerih stebrov, Hišo lobanj, Observatorij in prostor za igre z žogo, najveličastnejša med njimi pa je Kukulkanova piramida oziroma El castillo. Dviga se 30 metrov visoko v tropsko nebo. 365 stopnic (kot je dni v letu) vodi prek devetih ploščadi na vrh k svetišču, posvečenemu bogu dežja Kukulkanu oziroma pernati kači. Izjemno poznavanje astronomije graditeljev piramid v Chichen Itzi osupne vse, ki se tam mudijo ob spomladanskem in jesenskem enakonočju. Takrat namreč v poznih popoldanskih urah sonce na južnem stopnišču piramide ustvari igro senc: kamniti glavi kač ob vznožju stopnic dobijo telesa in se iz neba priplazijo na zemljo.

Teotihuacan – Teotihuacanska kultura se je razvila v letih 100 in 600 na mehiški planoti približno 70 km severno od glavnega mesta Mehike. Legenda pravi, da so Teotihuacan ustvarili bogovi, saj da je nemogoče, da bi tako veličastne zgradbe lahko zgradili ljudje. Legenda tudi pravi, da so bogovi ravno tukaj svet ustvarili že petič. Prvi svet oziroma sonce so uničili jaguarji, čez milijone let so drugi svet uničili viharji, tretjega ognjeni dež in četrtega poplave. Petič so bogovi poskusili ravno v Teotihuacanu. Verjeli so, da bo peti svet obstajal le, če bodo bogovom v čast opravljali žrtvovanja. Danes se lahko sprehodimo po razvalinah nekdanjega mesta in se povzpnemo na Piramido sonca in Piramido lune. Vrhova obeh piramid sta na isti nadmorski višini, saj je sicer nižja Piramida lune zgrajena na dvignjenem ozemlju. Osnovna ploskev Piramide sonca meri kar 210 m², njena višina pa znaša 64 metrov. Pravijo, da morajo obiskovalci na vrhu Piramide zapreti oči in malce meditirati.

Palenque – Ruševine nekdanjega majevskega mesta Palenque se nahajajo na skritem in težko dostopnem predelu v zvezni državi Chiapas. V globine in skrivnosti pragozda so bile odete do poznega 17. stoletja. Ocenjujejo, da še danes več kot polovico nekdanjega svetišča prerašča podrast tropskega gozda. Vprašanje, zakaj so središča Majev zrasla pogosto na čisto neprikladnih krajih, je za mnoge znanstvenike še vedno trd oreh. Ena izmed mogočih razlag pravi, da je pragozd dajal dovolj dišav in zelišč, ki so jih potrebovali pri svetih obredih. V obrednih in upravnih središčih, palačah, je prebivala le zgornja plast prebivalstva: plemstvo in svečeniki. Preprosti ljudje so živeli v kočah iz lubja in lesa, raztresenih po pokrajini in strnjenih v gruče, kjer je bila blizu obdelovalna zemlja in sveža voda. Palenque so dosegle višek v letih 600 do 800. V času vladanja kralja Pakala, ki je pogosto upodobljen kot sonce in s čelado, je bil zgrajen Templo de los Inscripciones, njegov sin pa je tempelj dopolnil z očetovo grobnico in zgradil še Plazo del Sol temples.

Tulum – Na karibski obali polotoka jukatan ležijo ostanki majevskega središča Tulum, mesta zore. Sive ruševine pod palmami na peščeni obali, ob katero butajo valovi turkiznega karibskega morja imajo najlepšo lego od vseh majevskih najdišč in privabljajo številne obiskovalce. Nekateri izmed njih pridejo do vhoda peš ob obali iz nekoliko južneje ležečega raja za popotnike. V tem raju nahajajo cabanje, majhne hišice iz bambusovih palic in pokrite s palmovimi listi. Ko je sonce že visoko in močno žge, pride v Tulum še več obiskovalcev z avtobusi iz Cancuna, ki velja za nadvse mondeno letovišče ameriških turistov. Sicer pa predvidevajo, da je bil Tulum v času svojega razcveta pomembno pomorsko trgovsko središče. Bolj kot zaradi arhitekture, ki ni tako izdelana kot na primer v Chichen Itzi, Palenquah ali Uxmalu, je Tulum privlačen zaradi čudovite lege ob morju in ga je vredno videti.

San Cristobal de las Casas - Je skrajno živahno kolonialno mestece na 2000 metrih nadmorske višine, obkroženo s pristnimi indijanskimi vasicami, ki jih popotniki navdušeno obiskujejo. Največja atrakcija mesta je zagotovo indijanska tržnica, saj je na njej mogoče videti ne le pridelke bližnjih vasi, temveč tudi izjemno zanimive indijanske obraze. Indijanci (ponavadi kar celotna družina) vsak dan na tržnico v mestu nosijo svoje izdelke in to je tudi njihov glavni vir preživetja. Ko se sprehajaš po tržnici imaš občutek da je vse lepo in prav, vendar pa je resnica čisto drugačna. Mehičani in Indijanci so si že lep čas v sporu, zato je položaj Indijancev zelo slab – pesti jih pomanjkanje, lakota, brezposelnost, poniževanje. Pravice ni, politika smrdi in Mehika pri tem ni nobena izjema.

Vasica San Juan Chamula in njeni prebivalci iz plemena majevske skupine Tzotzil so zanimivi predvsem zaradi njihove nenavadne religije, nekakšne zmesi krščanstva in majevske religije. Verjamejo, da je Kristus sin sonca in lune ter da je zrasel iz križa, da bi postal sonce. Na osrednjem trgu pred cerkvijo sedijo poglavarji vasi, oblečeni v bele hlače in črni volneni suknjič s klobukom, ki so voljeni po starih običajih. Edini pogoj za imenovanje je, da so dovolj premožni. Njihova naloga je tudi , da so z nasveti na voljo ljudem vsako nedeljo na osrednjem trgu.

Vsaka od treh vasi (San Juan, San Pedro, San Sebastian) v tem okolišu ima na cerkvi svoj zvon. Pred cerkvijo pa stojijo trije križi. Tako kot vsak zvon tudi vsak križ pripada trem vasem in trem zaščitnikom vasi. Pred cerkvijo stoji paznik, ki skrbi za red okoli cerkve in v njej. V roki drži palico in vrv in če bi fotografirali v cerkvi, bi oboje tudi uporabil. V cerkvi se namreč dogajajo šamanistični obredi čiščenja telesa.

V Mehiki je še veliko drugih zanimivosti vrednih ogleda. Med turisti je zelo priljubljena plaža Baja California. Jugovzhodno od glavnega mesta je Oaxaca, elegantno kolonialno mesto z nešteto cerkvami in muzeji, v njegovi bližini pa je tudi arheološko najdišče Monte Alban in Yagul. V Mehiki najdete tudi ogromno hribov in kanjonov, največji med njimi je Barranca del Cobre, ki presega veličino (a ne poznanosti) svojega ameriškega kolega Grand Canyona. Tam blizu je tudi dolina gob, ki se tako imenuje zaradi skal nenavadne oblike, ki jih najdemo tam. Tudi slapovi niso redkost v tej deželi, takšnih lepot si lahko ogledate pri Agua Azulu na jugu Mehike ali pa pri San Andres Tuxtla na obali ob zahodnem zalivu. Svoj čar imajo zagotovo tudi obale in čudovito morje. Najbolj priljubljen je polotok Jukatan, kjer najdete toplo karibsko morje, dolge peščene plaže in bujno floro.