Val
Gardena Italija
Pozen
prihod iz potovanja na Novi Zelandiji mi malce pokvari načrte, saj sem moral do
potrditve licence čakati vse do 20.12. Vse smo uredili in že se mi ponudi
priložnost, da grem učit čez novoletne praznike v Val Gardeno za šolo 2000.
Sprejmem izziv in se takoj po Božiču odpravim na pot. Imel sem precej sreče,
saj je za isto šolo učil Mitja, ki je bil že tam in mi pomagal urediti tudi
apartma. Največji problem za učitelje v Dolomitih je poiskati ugodno
namestitev.
Prvi
občutki so bili res uredu. Fajn okolje, smučišče sem poznal, Sello Rondo tudi,
tako da težav ni bilo. Uredil sem vse papirje in že začel učiti. Stranke, ki
sem jih mel so bile zelo fajn, 5 dni sem imel tudi tečaj v skupini z otroci, ki
so imeli med 9-12 let. Na splošno organizacija super, snežni pogoji, kljub
pomanjkanju snega tudi. Ko vse nekako fajn štima čas vedno hitro beži in že ji
bil tukaj 6.1., ko sem moral drveti nazaj v Slovenijo, saj me je 7.1. zjutraj
že čakal dolga pot v Francijo. Cilj je bil središče Valmeinier.
Valmeinier
Francija
Ponovno
sem šel učit za agencijo SkiFun, za katero sem učil v lanski sezoni. Na žalost
so prva dva tedna januarja Civetto, za katero sem bil planiran, skenslali in je
bila tako edina opcija, da se odpravim v Francijo.
Priznam, smučišča ravno ne
maram najbolj, ampak je pri odločitvi odtehtala tudi družba. Poleg sta bila
tudi Jani in Staš. Tudi tukaj snega ni bilo v izobilju, po tihem smo čakali na
kakšen čudež, vendar ga prvi teden ni bilo. Po prvem tednu morata Staš in Jani
domov, jaz ostanem še en teden. Nekaj novega snega nam zapade, uspe mi poleg
učenja narediti tudi nekaj kvalitetnih zavojev v svežem snegu.
Stranke
v Franciji so bile ok, razen nekaj malega izpadov naših južnih bratov Srbov.
Otroci zanimivi, igrivi in k sreči mi je uspelo v obeh tednih dobiti fajn
otroke v skupino, tako da smo se na veliko zabavali. Na mojo žalost, so proti
koncu drugega tedna temperature precej padle in sem rahlo zbolel, za gran
finale pa sem mi zadnji večer odkruši tudi zob. Takoj sem moral stopit v
akcijo, saj jem imel po vrnitvi domov časa za karkoli le dobre 3 ure.
Civetta
Italija
Zakaj?
Po naporni nočni vožnji nazaj v Slovenijo sem se ustavil v Postojni, zamenjal
avto in že se je bilo potrebno odpeljati na našo omiljeno destinacijo –
Civetto. To so bili moji/naši tedni. Z mojo ekipo. Daki, Staš, Jani in moja
malenkost. In planirani trije tedni. Vrhunsko. Kaj reči o naših treh tednih. 4
prijatelji na kupu, veliko smeha, zabave in kot po navadi je bilo vse v nulo
organizirano. Imeli smo tudi srečo, da so nas ljudje tam vzeli za svoje, imeli
smo vse ugodnosti smučišča. Predvsem pa smo imeli fenomenalne goste, predvsem
prvi teden, ko so bili sami Slovenci.
V
takšnih primerih je tudi učenje ena sama uživancija, nobeden nič ne komplicira,
vsi se imajo super in uživajo. Na koncu tedna veliko pohval, dobre volje in
obljube gostov, da se drugo leto spet vrnejo. In to nam učiteljem največ
pomeni.
Tudi
drugi teden ni bil slab. Srbski gostje so bili skulirani, zabavni in
pripravljeni za žur. Veliko lepih besed, prijazni in vzgojeni otroci. Skratka
spet zabavno.
Tretji
teden je bil pa bolj umirjen, resen in gostje malce bolj zadržani. To še ne
pomeni, da je bil teden slab, samo ni bilo tiste sproščenosti in zabave, ki smo
jo bili vajeni s prvih dveh tednov. Kljub vsemu smo profesionalno izpeljali
teden, uživali v svežem snegu, ki nam je zapadel sredi tedna (40cm). Bilo ga je
celo tako veliko, da smo morali en dan šole odpovedati, kar je šlo na roko nam
štirim, ki smo si privoščili en vrhunski pow pow dan. Tako kot že velikokrat povedano,
lepa stvari hitro minejo in tudi ti trije tedni so hitro minili in čas je bil
za vrnitev domov. Za nekatere počitek, za mene nove obveznosti in najtežji del
zime. Začel se je projekt U3-ISIA.
Rogla
Slovenija
In
tako sem jo mahnil na Roglo za 2 tedna. Sem že vnaprej vedel, da bo naporno in
delavno. K sreči me je na vse v Civetti že malce pripravil Daki in mi je
nekatere vaje že demonstrirali tako da sem lahko malce že potreniral. Na Rogli
pa vsak dan isto. Zjutraj po zajtrku na teren in delo. Vsak dan smo bili na
smučkah vsaj do 15.30 ure. Takoj po tem na video analizo, malce pavze,
predavanja in večerja. Če je ostalo še kaj moči smo kateri dan še malce
zažurali.
Bilo
je sproščeno in zabavno, saj sem imel priložnost delati U3 s fakulteto za šport
iz Ljubljane. Fajn dečki in deklice, z skupino v kateri sem bil smo se odlično
razumeli. 14 dni treninga naredi svoje, poznala se je tudi utrujenost ampak sem
imel občutek, da sem bil za izpit že pripravljen. Rogla kot smučišče za takšne
vrste aktivnosti in treninge ja fajn, za vse drugo pa meni nekako ni in se po
pravici povedano nikoli nisem počutil ravno domače. Še dobro da je bila
vrhunska družba in pa ekipa Demo Teama s katero ni nikoli dolgčas.
Val
Gardena
Takoj
po Rogli se vrnem za 14 dni nazaj v Val Gardeno. Z mojim delom so bili čez
novoletne praznike zelo zadovoljni in so si želeli, da se vrnem nazaj. In nisem
veliko okleval in se vrnil nazaj do Mitjeta, Vedrana in Gregeta. K sreči sem
imel prenočišče urejeno in mi je bilo tako lažje. Super vremenski pogoji, dober
sneg in fajn gostje so mi naredili bivanje v Val Gardeni nepozabno. Ko se v
enem kraju počutiš domače in ko je vse tako lepo organizirano, potem je učenje
užitek.
Domov
se vrnem 11.3. in namesto da bi si vzel kak dan počitka se zopet spomnim nekaj
nemogočega. Na povabilo Šegija se odpravim z SZS in Demo Teamom na Kopaonik v Srbijo,
da se udeležim Balkan Ski konference, ki so jo gostili na jugu Srbije. To je
bila tudi priložnost, da obiščem vse srbske prijatelje, ki delaj za SkiFun.
Kopaonik
Srbija
In
tako smo se v nedeljo pozno popoldne odpravili na 10 urno pot na jug Srbije. In
po le enem postanku v bližini Beograda smo prišli na Kopaonik ob 2.00 zjutraj.
Snežni metež, veliko novega snega in močan veter. Norišnica.
K
sreči mi Zeka zorganizira kolega Nikolo, da me je pričakal v baru Pub in mi
tako olajšal iskanje doma Mašinac, kjer smo skupaj z ekipo iz Beograda
prebivali. Težek dan in utrujenost se je čutila. Spanje je bilo nujno. Zjutraj
prenovljen in pripravljen za akcijo. Toliko je bilo govora o Kopaoniku, da sem
bi res nestrpen, da se čimprej poženem na smučke.
Lepo
je bilo videti vse prijatelje na kupu pri njih doma, na njihovem terenu.
Zavedal sem se, da bo veliko smeha, zabave in da se bomo meli res noro dobro.
In tako je tudi bilo, svoje pa so dodali tudi člani ekipe Demo Team. Vsak večer
v Pubu, ob dobri glasbi in sproščenem vzdušju.
Smučišče
pa veliko, kar nekaj novih naprav, progo dobro pripravljene, snega je bilo
dovolj in ravno dovolj ljudi, da je bilo smučanje užitek. Ni bilo divjanja,
smučanje za užitek, vmes obvezno na čevapčiče in dobro pleskavico, zvrnili smo
tudi kako rakijo. Zabavno. Ni smo šli za dolgo, bili so samo 3 smučarski dnevi
in že se je bilo potrebno vrniti nazaj v Slovenijo in zopet 10 urna vožnja v
kombiju nazaj v Ljubljano. In potem še do Bovca.
Planiran
počitek in prvič v zimi da sem bil doma več kot 3 dni. Počitek in priprave na
zaključek letošnjega projekta. U3.
Rogla
Slovenija
Spet
nazaj na Roglo. Da naredim še izpit in odpeljem tekmo. Prva dva dni samo
priprave in trening med koli, kjer mi prvi dan ni ravno šlo najbolje. Se trudim
in iščem pravi nastavitve in pa linije. Drugi dan je šlo bolje. Vse bolj
samozavesten in tudi linije so bile naštudirane. Vmes ponavljam še za izpit in
trdno odločen da mi uspe.
In
pride dan. Dan U3. Tekmo odpeljem kar dobro, dve manjši napakici, vendar dovolj
hiter, da sem že v prvem teku odpeljal normo. Vesel, a hkrati osredotočen še na
izpit. Zamenjam smučke in se koncentriram. Tudi izpit odpeljem na nivoju, razen
ene vaje, ki se mi je zdela povprečna, vse ostalo je bilo vrhunsko.
Sedimo
na terasi Planje, pijemo pivo in čakamo rezultate. Naredim. Veselje in
zadovoljstvo. Srečen. Velik projekt v katerega sem vložil veliko časa in
energije. Čas za proslavo.
Saalbach
Avstrija
Čaka
me še zaključek sezone kot vsako leto v Saalbachu pri šoli Heugenhauser.
Planiran je bil en tedne, vendar se na koncu izkaže, da ostanem kar dva. Spet
vrhunsko, ekipa od lani, prijatelji, druženje ob jezeru Zell am See, vrhunski
pogoji dela, luštne ekipe iz Anglije in Belgije.
Spoznal
tudi nekaj novih ljudi in si zagotovil delo tudi za naslednjo sezono. Georg je
z moji delom zelo zadovoljen in tudi sam se zelo rad vračam nazaj v Saalbach.
Je pa res, da letos so bile snežne razmere kar malce obupne. Precej slabše kot
lani. Na koncu je s snegom komaj zdržalo. Odprtih je bilo zadnji teden le še 19
od skupnih 70 prog. Malce težji pogoji, vendar sem imel srečo, ker sem imel
najboljše skupine.
Tako
nekako je prišlo do konca moje letošnje učiteljske sezone. Končal sem v
Saalbachu z 99 dnevi na snegu. In glede na to, da je snega še nekaj v hribih,
verjamem in vem, da bom presegel mejo 100 dni na snegu. Kar pa je kar lep
dosežek. Bilo je prelepo, čudovito in nepozabno. Komaj že čakam, da bo zima
spet tukaj. Lepše in boljše pisarne na svetu ni :)
