Za soboto je blo kar nekaj načrtov, vendar so se spreminjali iz ure v uro. Na koncu smo se odločili za Pripravniško grapo v Planjavi, saj sta jo dva dni prej splezala Tina in Primož. Tina nam je javila, da so razmere super in da je sneg v grapi zbit in trd. Jasno je bilo le eno, da bo treba vstati zelo zgodaj.
V zadnjem trenutku se javi še naš načelnik in tko smo bili ekipca štirih fuflarjev. Moki, Kekek, Janez in jaz. Odhod izpred ferajna je bil ob 2.00 zjutraj. Na naše veliko presenečenje se nam v zadnjem trenutku pridruži še Tinin fant Primož, ki je le dva dni prej preplezal isto grapo. On sam se odloči, da bo tokrat poiskusil desno grapo od pripravniškega stebra.
K sreči je cesta do Jermance normalno prevozna in si tako prihranimo približno 45 minut hoje oz. pristopa. Hodili smo praktično v temi, tu pa tam se nam je skozi drevesa prikazala tudi Luna, ki nas je spremljala do vstopa v grapo. Ustavili smo se še pri planini na pastirjih, kjer smo pripravili vse potrebno za vzpon.
Prvi pravi problem grape je sam vstop, k sreči pa je bil zalit s trdim snegom. Tukaj se naklon giblje nekej okrog 80 stopinj, vendar večjih težav nismo imeli. Janez je potegnil naprej, Kekec je posoliral, midva z Mokijem pa sva se za vsak slučaj navezala. Dokaj hitro smo odpravili s skokom, plezanje naprej pa ni bilo več problem. Grapa se prosti vrhu enakomerno vzpenja, sneg je bil trd in cepini so držali. Vse bolj je bilo tudi svetlo, tako da smo imeli pregled nad celotno grapo. Vmes smo si privoščili na dveh grebenih manjši postanek, posneli smo celo dva filma in se na trenutke tudi hecali. Vse bolj se je tudi danilo, sosednji vrhovi pa so bili že obsijani s prvimi sončnimi žarki.
Na vrhu Sukalnika smo bili nekaj minut pred 7.00 zjutraj. Vrhu Planjave smo se odpovedali, edino Primož se je odločil, da spleza še grapo po JZ grebenu Planjave. Vendar je bil on hitrejši, tako da si je to lahko privoščil. Mi smo se že ves čas zavedali, da se moremo čimprej spustiti nazaj v dolino, zaradi nevarnosti snežnih plazov. Dnevne temperature so tudi v hribih ta čas kar precej visoke. V dolino smo se spustili po Wisiakovi grapi, ki je bila letos zalita kot še nikoli. Zaradi preobilnega snega in snežnih plazov, smo jo komaj prepoznali. Pri planini na pastirjih smo bili vsi skupaj malo po 8.00 zjutraj. Sledil je še spust v dolino do ava in pa obvezni pozni zajtrk v Kamniku. Naš načelnik se je privoščil cello kebab. Fant je bil zelo lačen….
Ni komentarjev:
Objavite komentar