Snega je sicer z dneva v dan
manj, ampak to še ne pomeni, da se pri nas ne da več smučati. Že v petek sem
zopet naredil eno ekspres turco v smeri Križa, vendar sem se v zadnjem trenutku
premislil in letel kar na Stenarska vratca. Razmere so se v 10 dneh zelo
spremenile, saj je pobralo kar nekaj snega. Turca nič posebnega, samo boljše pa
kot ležati doma na kavču ali pa v pisarni za računalnikom.
Že ko sem se peljal domov v LJ,
sem mozgal kam v soboto. Nekaj sem se menil z Blažem, vendar je moral on na
koncu zaradi zdravja turo odpovedati. Vseeno se odločim, da grem sam in si za
cilj izberem Kotovo sedlo. V zadnjem trenutku me pokliče Tina in pravi, da bi
šla zraven.
Nisva štartala prezgodaj, saj so
bile temperature kar nizke in tudi turca je skoraj ves čas v senci. Snega v
Tamarju in pod Jalovcem še dovolj, ves čas vzpona sva smučke zaradi trdega
terena nosila in bila po skoraj 4 urah hoje na vrhu Kotovega sedla.
Razmere in teren za ta letni čas
vrhunske. Ena boljših smučarij letos v Sloveniji. Zgornji del ravno prav
omehčan za super zavoje, spodnji del, ki je bil v senci pa je bi trd in
kompakten, vendar speglan, tako da se je dalo delati vrhunske zavoje.
Prismučala sva skoraj v dolino, kakšnih 15-20 munut od koče. Pa še srečo sva
imela saj nama ni bilo potrebno hoditi nazaj v Planico, saj sta naju prijazna
domača lokalna matadorja peljala kar z avtom.
