Devet
Rašičanov se nas je odpeljalo v petek zvečer s najetim kombijem v Aosto in
naprej proti Pontu, kjer smo si ponoči našli zatočišče na terasi zaprtega
hotela. Jutro kar malce hladno, ampak večjih težav ni bilo in po hitrem zajtrku
in pripravi opreme krenemo na triurno pot. Dopoldne osvojimo kočo Vittorio
Emanuelle, ki leži na višina okrog 2750m in naredimo še aklimatizacijsko turo,
do nekega sedla, ki je na višini 3400+ mnv. Odsmučamo nazaj proti koči po 20cm
pršiča. Smuka je bila več kot odlična.
Sobe
nismo imeli rezervirane v glavni koči, ker je bila že polna, ampak je Moki
rezerviral stari del nekdanje koče, ki je v celoti zgrajena iz kamnov in ni
ogrevana. Lokacija je sicer super ampak bolj me je skrbelo kako bo z mrazom
ponoči. Na tersai smo si najprej naredili kar veliko hrane, pripravili toplo
tekočino in preostanek popoldneva preživeli na soncu ob klepetu dokler nas mrak
in mraz nista pregnala najprej v glavno kočo, potem pa počasi v posteljo, kjer
se je bilo potrebno pošteno ogreti.
Drugo
jutro ob 5h vstanemo ob 6h počasi gasa
proti vrhu Gran Paradisa. Vreme kljub dobri napovedi kaže drug obraz. Mraz -19
in veter nam mal nagajajo. Priznati moram, da me v takšnih težkih razmerah vrh
sploh ni mikal. Sicer sem poskušal, vendar ker je bil moj prvotni cilj smučati
sem se na grebenu na višini okrog 3450m obrnil, ker v tako težkih razmerah je
bil nesmisel riniti proti vrhu. Imel sem prav in kot prvi odsmučal nazaj proti
koči. Imel sem pa to srečo, da sem prvi smučal še po ne sfuranem terenu in je
bilo kljub težkim razmeram, vsaj to neko zadovoljstvo.
Ostali
so sicer nadaljevali naprej proti vrhu, ampak sta vrh osvojila le Brdi in
Marjan, pa še ta dva na vrhu nista imela sreče. Megla in močan veter. Ostali
obrnejo prej. Na sestopu se soočijo z vidljivostjo le kakšn meter ali dva pa
rok in nog ne čutijo, a jim nekako rata se spustiti pod 3000 kjer ugledajo
sonce in se ZELO oddahnejo (zanimiva izkušnja).
Tisti
dan kljub temu, da je šlo malo manj kot 200 ljudi proti vrhu, vrha ni osvojilo
niti 10 ljudi. Vsi ostali so obrnili in se vrnili k sreči vsi zdravi nazaj v
kočo. V koči spakiramo, ker napoved ne obeta lepega vremena naslednji dan
opustimo nadalnje načrte in se vrnemo v dolino. Midva s Sašotom odsmučava v
dolino po ta dolgi varianti, ostali pa se spustijo v dolino po smeri pristopa.
V dolini spakiramo in se odpravimo proti domu, ampak še prej obvezno na pump
štelo po zaloge pira. Luštn je blo!
