Tudi letošnje poletje preživim
prve tri tedne avgusta v Bovcu, ker je v dolini navdih zares lepo. Zame najlepši
kraj pri nas. Ker imam tam gor prijatelje, veliko je za počet, predvsem pa je
tam mirno in udobno. In poleti ne preveč vroče…
Kriški podi
Prva tura počitnic je bila moj
predlog. Kam pa drugam kot na Kriške pode na obisk k oskrbnici Neži. Na podih
je vedno lepo, prečudoviti razgledi in odlična kulisa, ki bi jo moral vsak planinec
in obiskovalec gora vsaj enkrat videti. Štartamo zgodaj zjutraj, ker je bila
ideja da pridemo na zajtrk. Ni nam ravno najbolj uspelo, se pa ideja o zajtrku
spremeni v idejo o malici. In obvezno poležavanje na terasi podov v novih
ležalnikih…
Koštrunove špice
Najboljša tura tega poletja. In
tudi najvišja. Na poti smo zopet Binca-Sebi in moja malenkost. Potrebno je bilo
zgodnje vstajanje, saj gre za V stran, kar pomeni veliko sonca. Pa tudi
temperature so bile te dni precej visoke. Štartamo pri starih kasarnah in gremo
po široki gozdni cesti do Viške planine od tukaj pa naprej vse do sedla na
Škrbini prednje Špranje, ki je pozimi zelo priljubljen cilj turnih smučarjev.
Od sedla pa se po zelo strmem travnatem terenu vzpenjamo proti vrhu Koštrunovih
špic kamor pridemo po dobri uri hoje. Smo na višini 2500m. Razgledi pa
naravnost nori. Ker se nam ni mudilo si vzamemo čas za slikanje in zafrkancijo.
Za spust v dolino si izberemo drug varianto poti, ki nam pripelje do koče
Corsi, kjer si privoščimo dober štrudelj in mrzli radler. Binca pa obvezno
kavo. Od tukaj naprej pa jaz letim v dolino sam, ker se mi je mudilo v
Ljubljano. Sebi in Binca pa lagano sportski v dolino in še obvezen skok v
Rabeljsko jezero.
Velika Bavha
Zopet naveza Binca-Sebi-Moja
malenkost z dodatkom. Z nami gre tudi Koki. Predlagam Veliko Bavho in Sebi jo
takoj potrdi, saj ve, da se bomo po koncu ture ustavili tudi ob Rabeljskem
jezeru. Tudi za to turo ni bilo potrebno zgodnje vstajanje, saj je leži pot na
Z strani in je zjutraj še senca. Začnemo hoditi ob 7.00 uri zjutraj in smo po
manj kot dveh urah že na sedlu oz. pri speleološkem bivaku Savoia. Od tukaj do
vrha je le še dobrih 20 minut hoje. Pot sicer ni markirana, vendar je ni mogoče
zgrešiti. Z vrha pa zares izjemni razgledi na vse strani. V dolino ne gremo po
isti poti, saj se odločimo najprej za pot proti koči Gillberti in nato skrenemo
na pot 635, ki nas pripelje direktno na Nevejsko sedlo, kjer smo imeli parkiran
avto.
Šober
Ker se pot nahaja na Z strani, je
bil jutranji štart prestavljen na malce bolj ugodno uro. Na turi se nam
pridružita tudi Janja in Matej. Krenemo iz Bovca ob 8.00 uri in se čez Predel
zapeljemo v Rabelj, ker pri nogometnem igrišču parkiramo in se odpravimo proti
našemu cilju. Pot je bila ves čas precej strma in ni popuščala, tako da smo
dokaj hitro pridobivali višino in smo bili po dobre uro in pol hoje na sedlu La
Portella.
Od tukaj pa le še dobrih 15 minut
do vrha, ki je precej majhen, tako da je na vrhu prostora le za kakšnih 10
ljudi. Razgledi lepi. Ker se že zjutraj odločim, da bomo naredili krožno pot,
se spustimo nazaj v dolino po drugi strani, vendar na sedlu pod Cinque Torre
ugotovim, da je lovska pot porušena zaradi podora in smo se tako morali vrniti
nazaj na Šober in od tukaj po isti poti nazaj v dolino. Pretirane nejevolje ni
bilo, ker so se vsi veselili skoka v Rabeljsko jezero.
Greben Krničica
Še vedno sta na obisku za vikend
v Bovcu Janja in Matej. Nismo bili preveč sigurni ali se bomo vseeno podali na
kakšno turo, vendar se nama na koncu pridružijo čisto vsi. In gremo pogledat
nad planino Zaprikraj. Zapeljemo se vse do Drežniških Raven in potem pešaka
proti planini Zaprikraj. Od tukaj pa se začne krožna pot. Najprej na vrh sedla
Vrata pelje lepo uhojena muletjera, razgledi naokrog pa fantastični. Malce nam
na sedlu zagode vreme, saj so se od nikjer pripasli neugodni oblaki, tako da je
bil vrh Krničice v oblakih. Spustimo vrh in se odločimo za prečenje grebena in
potem spust nazaj proti planini Zaprikraj. Odlična tura, ki jo bo potrebno
ponoviti, ko bo vreme malce bolj ugodno.
Ostale dni bivanja v Bovcu sva
izkoristila še za ostale stvari, kot je kopanje na sotočju Tolminke, obvezni
žur na kmečkih igrah v Čezsoči z skupino Čuki, obisk planine Lom, pešpot od
Lepene proti domu Dr. Klementa Juga itd.
V Bovcu je vedno lepo…
