Tako se odločimo potem za sedlo Nabojs. Na začetku je kazalo kar dobro, saj je bilo snega res dovolj. Nekje na sredini Tadej sporoči, da ne bo mogel nadaljevati zaradi bolečin v kolenu. Tako naprej nadlajujeva s Kekcem sama. Tadej je odšel nazaj v dolino in naju je čakal pred kočo, kjer smo pustili avto.
Midva s Kekcem pa najprej gasa do koče Pellarini in potem naprej proti sedlu Nabojs, ki leži pod mogočnim Velikim Nabojsom. Flanka pod sedlom je zgledala kar luštna in tudi snega je bilo dovolj. Pred nama sta bile še dve manjši skupinici in že od daleč sva videla, da je ostalo še nekaj lepega pršiča. Po malo več kot treh urah sva bila na vrhu sedla. Ker naju je Tadej čakal v dolini se nisva predolgo zadrževala in dokaj hitro odsmučala nazaj v dolino.
Smuka za ta letni čas in te temperature zelo dobra. Saj je bilo v dolini skoraj 12 stopinj. Še vožnja v Dolfeta (Kekčev drugi dom) na par pirov in vožnja nazaj v Ljubljano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar