Z Lenčko se zmeniva, da greva nekaj odsmučat. Vreme in razmere ravno niso najboljše in da ne bi spet šla na Z sem poskušal najti neku drugo varianto. Iskanje in brskanje po internetu in kartah me pripelje do Belske Kočne.
Malo bolj sem pregledal vse skupaj in ugotovil da bo tura super. Predlagam jo tudi Alenki in se takoj strinja. Zapeljeva se na na avstrijsko stran Jezerskega v dolino Belske od koder štartava proti Savinjskemu in Jezerskemu sedlu. Sprava malce čudno pogledujeva proti terenu in si skušava odgovoriti na vprašanje kje za hudiča bova smučala.
Dokaj hitro se potolaživa saj je pot speljana tako da je bil le ne krajši odsek malce zoprn, vse ostalo pa super. Snega tudi v teh koncih ni bilo veliko ampak dovolj, da se je dalo smučat. Še najbolj pa sva bila presenečena in hrati vesela nad zgornjim delom. Začudeno sva zrla v skoraj 25cm pršiča in v še nezvožene teren. Odločiva se, da greva proti Savinjskem sedlu, kar se izkaže za odlično potezo.
Na vrhu je sicer pihalo, vendar sva dokaj hitro pripravila vse potrebno in odsmučala v dolino. Vrhunska smuka in nikjer žive duše. Ena boljših smučarij in odlična družba. Imam takšen občutek, da se bom letos še vrnil v te konce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar