Do zadnjega Najvišjega roba (2127 m) ima ime samo še eden, to je Največji špic (1937 m). Prečenje se zaključi na Srebrnem sedlu (2115 m), kjer se gorski hrbet spaja k masivu Planjave. Okoliška "praznina" na obeh straneh nudi lepe razglede. Prečenje Zeleniških špic je eno najlepših grebenskih plezanj ne samo v Grintovcih, ampak v vseh slovenskih gorah. Gibanje po ostrem in nazobčanem razu s stolpa na stolp, v izredni izpostavljenosti, a v trdni skali, nudi čudovite plezalne užitke. Prvi je vrhove Zeleniških špic obiskoval legendarni lovec Valentin Slatnar - Bos s svojimi lovci, poleti 1911 leta pa so v dveh delih izvedli prečenje Drenovci.
Z očetom sva se prilagajala vremenski napovedi in se odločiva za četrtek. Vremenarji so sprva napovedovali zares lepo vreme, no na koncu je bilo iz tega bolj malo. Nekaj malega naju je motila megla, predvsem na začetku, vendar je bila vidljivost vseeno dovolj dobra, da na poti nisva imela težav. Jaz sem sicer prečenje naredil že pred 2 leti, vendar je bil spomin na poti kar slab. Z Staničevega vrha sva se za vsak slučajo varovala oz. sva se spustila po vrvi do platoja, naprej pa vrvi nisva več potrebovala. Za prečenje sva porabila 2,5 ure, kar je kar soliden razultat. Polovico poti sva imela meglo, drugi del poti pa lepo vreme in nad meglo tudi za ta letni čas kar precej toplo.
Težavnost prečenja: 300 m (zaradi vmesnih sestopov še več) plezanja II. stopnje (morda celo kje več). Izpostavljenost je mestoma kar na nivoju. Vendar midva večjih težav nisva imela. Kljub manjši oblačnosti je bil čudovit jesenski dan, ki sva ga maksimalno izkoristila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar