Lepenatka

Dva dni prej je snežilo, zapadlo je med 30 in 40cm snega. Nevarnost sznežnih plazov se je povečala. Edina opcija je bila turna smuka. Malo sem gledal opise na Turni klub gora in se na koncu odločil, da bi šli na Lepenatko. Z mano gredo še Žiga, Janja in Jana.

Imeli smo lep sončen dan, z avtom pa se pripeljemo vse do zadnje kmetije. Počasi se začnemo vzpenjati in po dobri ure hoje, se Janja in Žiga odločita da zapustimo markirano pot in se po en gozdni poti opdrvaimo proti sedlu – normalno po bližnici. Ker pot ni bila uhojena ne smučkami ne peš, je bilo kar težko, še posebej za Jano ki smučk sploh ni imela. Po dobrih 15 minutah, se odločim da se vrnem nazaj na markirano pot. In odločim se pravilno. Ostali trije še vedno bluzijo po gozdu.

Po dobrih 20 minutah hoje pridem do jase in že zagledam smerokaz za vrh Lepenatke. Nadaljujem pot do sedla od koder je bilo še 15 minut na vrh. Ta čas me pokliče Janja in mi pove, da so prišli komaj do jase, to je pomenilo da sem jih na vrhu čakal skoraj 45 minut.

Ni mi bilo težko saj je bil lep in topel sončen dan. Pa še družbo sem imel ostalih turnih smučarjev. Počasi so začeli prihajti: najprej Žiga, potem Janja in še kakih 15 minut smo morali počakati tudi na čisto izmučeno Jano. Gaženje naredi svoje.

Sledil je še spust, ki je bil glede na razmere vrhunski. En lep turnosmučasrki dan, ki ga zaključimo s krofi na prelazu Črnivec.