Še v začetku zadnjega tedna nismo vedeli, kje bo skupna tura AO Rašica. Razlog so bile predvsem snežne razmere, vendar se je vodja ture Gašper vseeno na koncu odločil, da odidemo na Korošico. To je bil pa tudi prvi vikend, ko je bil Kocbekov dom na Korošici odprt. Moki, Kekec in jaz se odločimo, da gremo na turo že v petek zjutraj s ciljem, da v miru splezamo SZ raz v Vežici.
Na pot se odpravimo ob 7.00 zjutraj in na planini Podvežak pustimo avto. Do Kocbekovega doma smo potrebovali malo več kot uro in pol. Na poti nas je presenetil tudi sneg, saj je bila druga polovica poti še precej zasnežena. Ob 11.00 uri sedimo na terasi pred kočo, nikjer nobenega, razen dveh oskrbnic koče. Lahko smo si izbrali že ležišče, pripravili vse potrebno za vzpon, nekaj smo še pojedli in se odpravili pod steno. Na prvi pogled je smer izgledala precej težka, vendar temu ni bilo tako. Izredno lepa in plezljiva smer. Tudi vreme nam je šlo na roko, saj ni bilo premrzlo. Po malo manj kot treh urah smo bili na vrhu smeri. Lepo sončno vreme, tako da smo si privoščili poležavanje. Vseeno pa nismo ostali predolgo, saj smo oskrbnici koče obljubili, da jima bomo pomagali. Imeli smo tudi nekaj težav pri orientaciji in vrnitvi nazaj do koče. Ampak nič resnega.
Oskrbnici sta nam pripravili topel obrok, ko smo se vsaj malo odpočili smo pričeli z delom. Najprej smo pomagali pri pripravi miz in klopi na terasi, kasneje smo pospravili vsa drva, za konec pa pomagali pri prenosu smeti v večje vrečke, saj so imeli naročen helikopter, ki bo le te odnesel v dolino. Nekaj po 20.00 uri pa so začeli prihajati prvi naši člani. Prva sta v kočo prišla Nina in Stojko, kakšno uro za tem pa počasi še ostali. Imeli so smolo, saj jih je ujela nevihta, tako da so bili vsi premočeni. Sledil je počitek.
Zjutraj nas malo preseneti vreme. Bilo je precej oblačno in megleno. Za sobotno plezarijo sem bil dogovorjen z Mokijem. Odločila sva se, da ne bova hitela in sva raje počakala, da so vsi ostali šli naprej. V miru sva pozajtrkovala in se pripravila na vzpon. Družbo so nama delali še Črt, Kekec, Petja in Janja. Vsi skupaj se odpravimo proti steni. Med hojo Petja in Janja ugotovita, da imata premalo opreme, tako da se Črt odloči, da bosta šli vsaka k eni navezi. Na koncu z nama pleza Petja. Z Mokijem sva imela v planu splezati najprej Lukmanova smer, kasneje pa še Smer mimo votline. Obe smeri sta bili v SZ steni Vršičev. Prvo smer sem jaz plezal naprej, ta drugo pa Moki. Kljub malo slabšemu vremenu smo se imeli super. Obe smeri sta ponudili odlično plezarijo.
Sledil je povratek nazaj proti koči. Na poti po vrhu Vršičev kmalu srečamo Kekca, Črta, Janjo, Nino, Saro in ostale. Malce smo se še posedli in se pogovarjali o preplezanih smereh. Ko pa smo le prišli do koče je bila večina ferajnovcev že tam. Obvezen topel obrok in posedanje na terasi pred kočo. Že pred odhodom na turo se Nina in Urša spomnita odlično idejo, da bomo pekli palačinke. In to se je tudi zgodilo. Glede na vse okoliščine, so bile odlične.
Vsi smo si obetali večerni zabavni program, vendar ga žal ni bilo. Večina jih je odšla spat že zelo zgodaj, vztrajali smo samo še nekateri in se zabavali z igranjem igre Človek ne jezi se. Malo pred 23.00 uro se tudi sam odpravim spat.
Za nedeljo nisem imel velikih planov, že prej sem se odločil, da se bom priključil eni izmed navez. Sprva sem se dogovoril z Mojco in Niko, vendar se potem zaradi dolžine smeri premislim in grem plezat z navezo Jaka-Mičo. Plezali pa smo Rekrutsko smer v Vršičih. Ker je bila nedelja izredno lepa in sončna, smo si na vrhu privoščili dolg počitek in poležavanje. Brez smeha pa tudi tokrat ni šlo. Za to je poskrbel kar Jaka sam, ko je v zadnjem raztežaju en klin zabil v steno tako močno, da se je Mičo z njim matral skoraj pol ure na koncu pa obupal. Kljub temu je bil Mičo nad izborom smeri navdušen. Na vrhu se dobimo še z nekaterimi ferajnovci in se skupaj odidemo do koče.
Pri koči še nekaj pojemo, pripravimo nahrbtnike in počasi odidemo do planine Podvežak, kjer nas čakajo avtomobili. Odločimo se, da turo končamo s skupno večerjo na prezalu Črnivec. Vikend in ST sta uspeli. Imeli smo se super.
Ni komentarjev:
Objavite komentar