Že v soboto popoldne, ko smo se vozili iz Ljubelja proti Ljubljani, smo se Moki, Rok in jaz dogovorili, da gremo nekaj splezati tudi v nedeljo. Sprva je bila ideja, da bi šli v Kamniške alpe, vendar smo se potem zjutraj v avtu na hitro premislili in pot nas je vodila na Vršič. Med vožnjo do Vršiča je Moki iskal grapce v plezalnem vodničku in na koncu smo se vsi trije odločili, da gremo v Meniskusov žleb v Robičju.
Cesta na Vršič je splužena do Koče na Gozdu, tukaj smo tud pustili avto, pripravili vse potrebno za vzpon in odšli po nespluženi cesti proti Erjavčevi koči. Pri predzadnjem ovinu smo zavili desno skozi gozd, ki nas je pripeljal do vstopa v žleb. Dobra stran te grape je bila ta, da je bil dostop razmeroma kratek. Bilo je sicer manj mrzlo kot v soboto, vendar še vedno dovolj, da so bile razmere odlične. Pri vstopu v grapo smo srečali še tri hrvaške plezalce, ki so imel podoben cilj kot mi trije, vendar smo jih dokaj hitro v grapi prehiteli. Grapa se je zopet začela z najtežjim delom, prva polovica grape pa je bila vrhunska. Kasneje smo imeli malce težav, ker je na grapo posijalo sonce in zaradi očitne inverzije je sneg postajal že mehak in moker, kar nas je v določenih delih že malce motilo. Vseeno smo precej prešvicani prišli na vrh Robičja, kjer je bila temperatura precej čez nič stopinj, kar je pomenilo, da smo bili na vrhu v kratkih rokavih. Zaradi lepega vremena in hitrega plezanja smo ostali na vrhu kar nekaj časa.
Sledila je še odločitev, kako se bomo spustili do Erjavčeve koče. Bili sta dve opciji: ali prečiti vrh Robičja ali se pa po sestopni grapi spustiti v dolino. Ker je bilo vreme lepo in ker smo imel še kar nekaj časa na razpolago, smo se odločili za prečenje. Odlični razgledi z vrha, potrebno je bilo tud paziti, saj je bilo na nekaterih odsekih kar precej nevarno, pa tud sneg je bil že precej južen. Po malo več kot dveh urah matranja z južnim snegom in hojo gor in dol, smo le prišli do Erjavčeve koče. Od tukaj je sledil še spust po cesti do našega avta. In tako je bila za nami še ena čudovita nedelja.
Že v soboto popoldne, ko smo se vozili iz Ljubelja proti Ljubljani, smo se Moki, Rok in jaz dogovorili, da gremo nekaj splezati tudi v nedeljo. Sprva je bila ideja, da bi šli v Kamniške alpe, vendar smo se potem zjutraj v avtu na hitro premislili in pot nas je vodila na Vršič. Med vožnjo do Vršiča je Moki iskal grapce v plezalnem vodničku in na koncu smo se vsi trije odločili, da gremo v Meniskusov žleb v Robičju.
Cesta na Vršič je splužena do Koče na Gozdu, tukaj smo tud pustili avto, pripravili vse potrebno za vzpon in odšli po nespluženi cesti proti Erjavčevi koči. Pri predzadnjem ovinu smo zavili desno skozi gozd, ki nas je pripeljal do vstopa v žleb. Dobra stran te grape je bila ta, da je bil dostop razmeroma kratek. Bilo je sicer manj mrzlo kot v soboto, vendar še vedno dovolj, da so bile razmere odlične. Pri vstopu v grapo smo srečali še tri hrvaške plezalce, ki so imel podoben cilj kot mi trije, vendar smo jih dokaj hitro v grapi prehiteli. Grapa se je zopet začela z najtežjim delom, prva polovica grape pa je bila vrhunska. Kasneje smo imeli malce težav, ker je na grapo posijalo sonce in zaradi očitne inverzije je sneg postajal že mehak in moker, kar nas je v določenih delih že malce motilo. Vseeno smo precej prešvicani prišli na vrh Robičja, kjer je bila temperatura precej čez nič stopinj, kar je pomenilo, da smo bili na vrhu v kratkih rokavih. Zaradi lepega vremena in hitrega plezanja smo ostali na vrhu kar nekaj časa.
Sledila je še odločitev, kako se bomo spustili do Erjavčeve koče. Bili sta dve opciji: ali prečiti vrh Robičja ali se pa po sestopni grapi spustiti v dolino. Ker je bilo vreme lepo in ker smo imel še kar nekaj časa na razpolago, smo se odločili za prečenje. Odlični razgledi z vrha, potrebno je bilo tud paziti, saj je bilo na nekaterih odsekih kar precej nevarno, pa tud sneg je bil že precej južen. Po malo več kot dveh urah matranja z južnim snegom in hojo gor in dol, smo le prišli do Erjavčeve koče. Od tukaj je sledil še spust po cesti do našega avta. In tako je bila za nami še ena čudovita nedelja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar